Z novim letom je v sistemu subvencionirane študentske prehrane prišlo do nekaterih sprememb, med drugim se tudi zaradi dviga maksimalne vrednosti obroka ter višine subvencije spreminjajo cene obrokov, ki so povzročile kar nekaj ogorčenja in nezadovoljstva med študentkami in študenti, ki vsak dan koristijo študentske bone. Subvencija za študentsko prehrano se je sicer zvišala z 2,82 na 3,5 eura, toda cene večine študentskih bonov so se občutno podražile, zato, kot pojasnuje poslanec Damijan Zrim v poslanski pobudi, ker je Študentska organizacija Slovenije prvič, od kar obstaja sistem subvencioniranja študentske prehrane, ponudnikom študentskih kosil dovolila novo najvišjo možno ceno obroka, ki jo lahko zaračunajo študentom.
Do sedaj je bila maksimalna dovoljena cena obroka določena pri 7 evrih, medtem ko je nova najvišja možna cena obroka 9 evrov. V kolikor bi še vedno veljala prejšnja maksimalno dovoljena cena študentskega obroka, bi po novem študentje za svoj obrok iz lastnega žepa plačali največ 3,5 evra oziroma 50 odstotkov celotne cene obroka. Ker pa se je ta cena zvišala na 9 evrov, pa morajo sedaj študentje za svoj obrok doplačati tudi do 5,5 evra oziroma 60 odstotkov celotne cene obroka, navaja Zrim in dodaja, da je več kot očitno je, da se je z zvišanjem najvišje možne cene študentskega obroka izničil dober namen države, ki je z zvišanjem subvencije za študentsko prehrano želela izboljšati socialni položaj študentk in študentov.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Panonski MuzBes premierno nastopil na Dunaju
Pod tem imenom nastopata Norma Bale in Iztok Rodež
Zvišanje subvencije in varovalka za najvišjo ceno obroka
"Študentski boni namreč niso namenjeni le olajšanju dostopa do vsaj enega kakovostnega in zdravega obroka na dan za vse študentke in študente. Mnogim iz med njih boni dejansko zagotavljajo tisti edini vsakodnevni topel in zdrav obrok, ki si bi ga sicer le stežka privoščili. Za njih, študentski boni predstavljajo pomemben socialni korektiv, ki jim bistveno izboljšuje njihov socialni položaj. Glede nato, da je dvig najvišje možne cene študentskega obroka izničil prvotni namen zvišanja subvencije za študentsko prehrano predlagam, da država ponovno zviša subvencijo za študentsko prehrano iz 3,5 evra na 4,5 evra ter ob enem z zakonom omeji najvišjo možno ceno študentskega obroka na dvakratnik višine subvencije za študentski obrok. S čimer bi študentje za svoj obrok doplačali največ 50 odstotkov končne cene študentskega kosila," je zapisal Zrim v poslanski pobudi, ki jo je naslovil na ministra Luko Mesca.
Slednjemu predlaga, da kot pristojni minister brez odlašanja pripravi in državnemu zboru po nujnem zakonodajnem postopku predlaga spremembo Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, ki bi določil:
spremenjeni 3. odstavek 2. člena, ki bi se po novem glasil: »Ponudnike subvencionirane študentske prehrane izbere ministrstvo na javnem razpisu v skladu s predpisi o izvrševanju proračuna. Pri razpisu sodelujejo v okviru razpisne komisije predstavniki izvajalca. V javnem razpisu se kot prednostni kriterij upošteva kakovost hrane in njena cena, pri čemer najvišja vrednost subvencioniranega študentskega kosila ne sme presegati dvakratnik višine subvencije za obrok študentske prehrane, ki jo določa 4. člen tega zakona.«
spremenjeni 4. člen, ki bi se po novem glasil: »Višina subvencije za obrok študentske prehrane znaša 4,50 eura in se usklajuje na način in v roku, ki ga določa zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.«
Po številnih kritičnih odzivih ministrstvo z možnostjo izredne uskladitve subvencije
Na dogajanje na področju študentske prehrane so se odzvali tudi v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani in opozorili na dodatno poslabšanje socialnega položaja študentov ter zahtevali sestanek predstavnikov študentskih organizacij, ministrstva za delo ter gostincev, na katerem bi poiskali nujne rešitve za nastalo situacijo. Tudi v Mladi Sloveniji, podmladku Nove Slovenije, zaskrbljeni spremljajo dogajanje na področju študentske prehrane in se ob tem sprašujejo, ali študentski boni še dosegajo svoj namen, zaradi katerega so leta 1992 nastali - to je omogočanje dostopa do uravnotežene in zdrave prehrane vsem študentom. Po njihovem mnenju so študentski boni mnogo bolj kot sredstvo za omogočanje uravnotežene in zdrave prehrane v teh 30 letih postali socialni korektiv. V Mladi Sloveniji so predlagali razmislek o spremembi sistema študentske prehrane in kot možnost navedli preusmerih neporabljenih sredstev, namenjenih subvenciji študentske prehrane, v sklad za dodatne štipendije. V Slovenski demokratski mladini (SDM), podmladku Slovenske demokratske stranke), pa so pozvali vlado, da naj nemudoma ukrepa in zagotovi, da se bodo cene malic za študente zvišale minimalno, in ne več kot 30 odstotkov, kot je pri večini ponudnikov študentske prehrane videno v tem prvem tednu novega leta. Obenem so pozvali pristojne študentske organizacije, zlasti pa Študentsko organizacijo Slovenije (ŠOS), da končno na prvo mesto postavi študente.
V ŠOS sicer še zmeraj menijo, da je dvig maksimalne možne vrednosti obroka edina rešitev za ohranitev sistema subvencionarne študentske prehrane glede na dvig stroškov, s katerim se soočajo gostinci.
In kaj pravijo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec? Redno uskladitev subvencije študentske prehrane so napovedali za 1. marec, a ob tem tudi obljubili, da bodo preučili možnost izredne uskladitve.