Več prekinitev z abortivno tabletko
V Sloveniji imajo ženske ustavno pravico, da svobodno odločajo o rojstvu svojih otrok. Za prekinitev nosečnosti ni starostne omejitve, niti ni potrebno dovoljenje staršev (pri mladoletnicah), edini pogoj je, da je ženska razsodna. Do 10. tedna je prekinitev nosečnosti dovoljena na zahtevo nosečnice, pri tem ji ni treba navesti razloga za svojo odločitev. Mora se le naročiti na pregled pri ginekologu, ki opravi klinični pregled, UZ-pregled, s katerim ugotovi trajanje nosečnosti, in izda napotnico za poseg. Ob tem žensko seznani z možnimi načini prekinitve nosečnosti in možnimi zapleti. Po 10. tednu nosečnosti pa izbrani ginekolog po predhodno opravljenem pregledu nosečnico napoti na komisijo za umetno prekinitev nosečnosti I. stopnje. Komisijo sestavljajo ginekolog, socialni delavec in internist. Če komisija I. stopnje zavrne prošnjo nosečnice za prekinitev nosečnosti, ima nosečnica možnost obravnave pred komisijo II. stopnje, je za naš medij pojasnila Nataša Kous Škalič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Načina prekinitve nosečnosti sta dva. »V zadnjem času se opravi več prekinitev s t. i. abortivno tabletko, poseg se opravi brez anestezije. Naročena pacientka po pojasnitvi postopka zaužije tabletko, ki že pomeni začetek postopka. Čez dva dni je sprejeta na oddelek, kjer se ji vstavijo vaginalne abortivne tabletke, dobi tudi tabletke proti bolečinam. Na oddelku počaka do začetka krvavitve in pregleda ginekologa. Če ne pride do prekinitve nosečnosti, po potrebi zaužije še dodatne tabletke oralno. Pacientka ob odpustu dobi navodila, kontrola po prekinitvi nosečnosti z abortivno tabletko je dva tedna po posegu pri izbranem ginekologu. Kadar pa se opravi prekinitev nosečnosti z abrazijo, je pacientka zjutraj tešča sprejeta na oddelek. Poseg se opravi v splošni anesteziji s kiretažo in endometrijsko aspiracijo. Pacientka je odpuščena v domačo oskrbo tri ure po posegu. Po perilu mora še na kontrolo k svojemu ginekologu,« opiše Simona Čopi, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, ki ima zasebno ordinacijo v Puconcih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: Tokrat velik spodrsljaj Beltinčanov, ki so izgubili s Krko
Beltinčani, ki so v prejšnjem krogu izkoristili spodrsljaje svojih konkurentov, so si v 26. krogu druge lige tokrat sami privoščili zares velikega na domačem igrišču in zapravili priložnost, da se vsaj začasno zavihtijo na prvo mesto. Z 0 : 1 so izgubili s Krko, ki se bori za obstanek, in ki ni zmagala na prejšnjih šestih zaporednih tekmah.
V Sloveniji iz leta v leto manj splavov
Statistični podatki kažejo, da število umetnih prekinitev nosečnosti iz leta v leto upada. Po zadnjih dostopnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo leta 2018 v Sloveniji opravljenih 3474 splavov, v Pomurju pa 283. Najmanj umetnih prekinitev nosečnosti je bilo v Sloveniji med mladostnicami v starostni skupini do 19 let (213), največ pa med ženskami med 30. in 34. letom (879). Martin Ranfl, predstojnik pomurske območne enote NIJZ, je v desetletnem obdobju (2008–2018) posebej omenil leto 2015, ko je bilo v Pomurju opravljenih najmanj splavov (155). »V tem letu je opaziti padec, ki pa ima verjetno razloge v poročanju,« je poudaril. Po obdelavi podatkov za omenjeno leto je bilo ugotovljeno, da dva izvajalca nista poročala o primerih prekinitve nosečnosti z zdravili. »Zato ocenjujemo, da so podatki o dovoljenih splavih podcenjeni za približno dva odstotka, predvsem v pomurski in primorsko-notranjski regiji,« je povedal Ranfl.
Splavi
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
2016
2017
2018
SLOVENIJA
4984
4653
4328
4263
4106
4011
4060
3682
3736
3529
3474
POMURJE
309
284
294
265
186
187
213
155
230
236
283
Vir: NIJZ
Po informacije smo se obrnili tudi na Splošno bolnišnico Murska Sobota. Upadanje števila prekinitev neželenih nosečnosti je za naš medij potrdila tudi Kous Škaličeva. »Pada tudi število splavov med mladoletnicami. S temi podatki sodimo med najuspešnejše države v EU v preprečevanju neželenih nosečnosti.« Podobno nam je povedala tudi Simona Čopi: »Število umetnih prekinitev neželenih nosečnosti je iz leta v leto manjše. Vzroke lahko najdemo v vedno večji ozaveščenosti in informiranosti pacientk o primerni zaščiti pred neželeno nosečnostjo in dostopnosti do nje. Prav tako ni zanemarljivo dejstvo, da je kontracepcijska zaščita v Sloveniji za zavarovane posameznice na recept in zato brez plačila.«
Vsaka ima svoje razloge
»Odločitev za postopek je za večino žensk težka predvsem s psihološkega vidika, zato je vloga ginekologa v takih trenutkih, da nosečnici prisluhne, predstavi možnosti socialne pomoči, ki jih ponuja država, če se za prekinitev ne odloči,« je povedala Nataša Kous Škalič. »Najpomembneje pa je, da ji ne glede na njeno dokončno odločitev pomaga in spoštuje njeno odločitev.« Najpogostejši navedeni razlogi za prekinitev nosečnosti pred komisijo so socialni, nedokončano šolanje in težave v partnerskem odnosu, še doda. »Vsaka pacientka, ki se odloči za prekinitev nosečnosti, ima svoje razloge za takšno odločitev. Ginekologi sicer vprašamo, zakaj se je tako odločila, vendar smo pri tem previdni. Nikakor ne želimo vzbujati občutka slabe vesti. Sama jim povem, naj se odločijo tako, da bodo potem brez oziranja nazaj živele naprej. Ginekologi seveda nimamo ustrezne izobrazbe, da bi lahko pacientkam v primeru potrebe zagotavljali strokovno psihološko oporo, lahko pa jim svetujemo, na koga naj se obrnejo. Vsekakor pa jih zaradi njihove odločitve ne stigmatiziramo,« pove Simona Čopi. Doda še, da se pacientke, ki razmišljajo o prekinitvi nosečnosti, najprej obrnejo na svojega partnerja, s katerim skupaj sprejmeta odločitev. V spremstvu partnerjev tudi najpogosteje pridejo, ko se za postopek odločijo.
Stališča poslanskih skupin do pravice splava
Vsem desetim poslanskim skupinam smo poslali enaka vprašanja. Želeli smo, da pojasnijo svoja stališča do pravice splava in ali menijo, da je to področje v Sloveniji zakonsko dobro urejeno. Zanimalo nas je tudi, ali bi podprli ukrep, s katerim bi ženskam otežili pot do splava. Na naše poizvedbe se niso odzvali v poslanskih skupinah SDS in SMC.
Alenka Bratušek, predsednica SAB, podpira pravico do splava in meni, da je to področje v naši zakonodaji dobro urejeno, kakršnega koli posega v ustavo pa v stranki ne bi podprli. Dodaja še, da imajo le ženske pravico do odločanja o svojem telesu.
Tudi Zmago Jelinčič, predsednik SNS, podpira pravico do splava, kot je urejena v Sloveniji. Ocenjuje, da je to področje zakonodaje pravilno, ukrepa, ki bi omejeval avtonomno pravico žensk, pa v stranki ne bi podprli.
Tudi v LMŠ podpirajo pravico do splava, kakršnim koli omejitvam odločno nasprotujejo. Zapisali so še, da vzgibe po odpiranju tega vprašanja razumejo kot poskus poseganja v človekove pravice. Zato bodo naredili vse, da se sedanja ureditev ne bo spremenila.
V Levici menijo, da je to pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok in je neodtujljiva ustavna pravica in civilizacijska norma, ki je ženskam omogočila (vsaj delno) emancipacijo. V stranki bodo to pravico, ki jo zagotavlja v ustavi zapisano načelo, branili še naprej.
Tudi SD se vsakršen poseg v ta člen ustave, omejevanje oziroma oteževanje veljavnih možnosti zdijo popolnoma nesprejemljivi in ne bodo dovolili, da se to zgodi. Pravica do splava je dobro urejena in na podlagi strokovnih dognanj.
Poslanec madžarske narodne skupnosti Ferenc Horvath meni, da je pravica do splava odločitev vsakega posameznika, ki naj bo vedno dobro premišljena. Felice Žuža, poslanec italijanske narodne skupnosti, pa podpira veljavno zakonodajo.
V skupini NSi so zapisali, da ima vsak človek pravico do življenja in dostojne smrti. »Človeško življenje varujemo od spočetja do naravne smrti. Naša ustava določa, da se vsak lahko svobodno odloča o rojstvu otrok, in seveda temu ne nasprotujemo. Vsak naj sam nosi odgovornost za svoja dejanja,« so zapisali.
Franc Jurša, vodja skupine DeSUS, je poudaril, da ima vsak posameznik pravico, da svobodno in samostojno odloča o svojem zdravju in telesu. Meni, da je pri nas pravica do svobodnega rojstva otrok, ki vključuje tudi pravico do splava, primerno urejena, in ne vidi razloga, da bi to področje spreminjali.
Prekinitev nosečnosti je pravica vsake ženske
Umetna prekinitev nosečnosti spada med najpomembnejše pravice žensk, ker jim omogoča svobodno izbiro glede števila otrok. Pravica do te izbire je v Sloveniji zakonsko urejena od leta 1977. V 55. členu ustave je zapisano, da je odločanje o rojstvu svojih otrok svobodno, država pa zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločijo za rojstvo svojih otrok. V praksi to pacientkam pomagajo uresničevati tudi ginekologi, pri čemer so pogosto tudi »rama za jokanje«, in prav je tako, meni Simona Čopi. Ta pravica je del ustave vsake demokratične države, tudi Poljske, kjer pa se zadnji mesec odvijajo množični protesti zoper odločitev tamkajšnjega ustavnega sodišča, da se splav dovoli le še v primerih, ko je zaradi zdravstvenega tveganja ogroženo materino življenje ali ko je zanositev posledica posilstva ali incesta. »Splav je bil na Poljskem vedno občutljiva tema zaradi velikega vpliva Cerkve na tovrstna vprašanja. Verjamem, da je to, kar se trenutno dogaja v naši državi, uspešna operacija za odvzem pravic ženskam. Izjava, da so določbe o splavu zaradi deformacije zarodka protiustavne, je smešna in kaže, kako ravnajo s Poljakinjami. Ginekologi, ki bodo ugotovili, da je zarodek težje poškodovan, so v neprijetnem položaju, lahko le dvignejo roke. Edino, kar je pozitivnega, je dejstvo, da smo obkroženi z državami, ki se z veliko empatije lotevajo naših razmer in razpravljajo o poskusih spremembe zakona, da bi Poljakinje imele možnost splava drugod (tu mislim na izjave npr. na Danskem ali Švedskem). Nisem si mislila, da bomo prišli do tega, da bomo morali iskati pomoč zunaj države. V nekaterih trenutkih je resnično težko čutiti ljubezen do domovine,« je povedala Lena Šliwinska iz Varšave. Poljske ženske pa podpirajo tudi moški. »Podpiram proteste in se strinjam z ženskami, kajti čas je, da se Cerkev loči od države. Ženske se zelo bojijo izgube pravic. Mislim, da je ta prepoved splava začetek večjih sprememb. Osebno sicer mislim tudi, da je PiS (poljska stranka Zakon in pravičnost, op. p.) s tem zakonom želela preusmeriti pozornost od drugih težav v državi, kajti boj z epidemijo koronavirusa nam je ušel izpod nadzora,« je povedal Pawel Jaworski.