Kot je znano, se Ministrstvo za okolje in prostor izmika pokritju okrog štirih milijonov evrov, ki bi jih moralo pokriti iz vodnega sklada. Predsednik vlade je v odgovoru poslancu poudaril, da so sredstva zagotovljena v celoti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Je bil puconski konzorcij že na štartu hendikepiran v napadu na evropske milijone za sončne elektrarne?
Konzorcij pod vodstvom puconskega župana Uroša Kamenška pravočasno oddal prijavo na razpis, a je uspeh zaradi zapletov s pridobitvijo vseh potrebnih soglasij pod velikim vprašajem.
Poslanec Jožef Horvat: »Spoštovani predsednik Vlade Republike Slovenije, na Evropskem svetu ste decembra lani se dogovorili, da se poskuša doseči politični okvir o večletnem finančnem okviru 2021-2027 do letošnje jeseni.Zanima me gospod predsednik, kakšne bodo razvojne prioritete vaše vlade za naslednjo finančno perspektivo, predvsem pri odpravljanju vedno večjih razlik v razvitosti med statističnimi regijami v Sloveniji?
Kot poslanec iz Prekmurja, z veliko zaskrbljenostjo opazujem situacijo v regiji, ki se tako gospodarsko in socialno, kot tudi kulturno in narodnostno, čuti močno zapostavljena s strani države Slovenije. Prekmurje zaradi mačehovskega odnosa države že leta nikakor ne uspe nadoknaditi razvojnega zaostanka za Osrednjo Slovenijo. Na vsak prevoženi kilometer od Ljubljane do Prekmurja, se povprečna plača zmanjša za dva evra, torej za 400 evrov. Po kriteriju BDP na prebivalca se izkazuje velika razlika med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo. Ta razlika znaša kar 32 odstotnih točk glede na povprečje EU in v škodo vzhodne kohezijske regije. Pomurska statistična regija pa je praktično po vseh kazalnikih gospodarske razvitosti, smo na repu Slovenije.
Zato me, spoštovani gospod predsednik Vlade zanima, kaj boste kot predsednik Vlade Republike Slovenije storili, da boste Prekmurje dokončno združili z matično domovino Slovenijo? Ne le v besedah, ampak tudi v ekonomskem, socialnem in razvojnem smislu. Imate priložnost in imate tudi mojo pomoč.«
Marjan Šarec predsednik Vlade RS: »Dejstvo, da je Pomurje dobilo svoj zakon pred časom, je bila takrat dobra odločitev. Od leta 2010, ko je začel ta zakon veljati, do danes se je stopnja registrirane brezposelnosti zmanjšala z 19,4 % na 13,3 % lani; seveda je to treba pripisati tudi dobri ekonomski situaciji v preteklih letih za razliko od prej, ko so bila krizna leta. V prvem letu izvajanja zakona je bilo čez 10 tisoč brezposelnih. Do danes je ustanovljenih 516 podjetij, ki še danes poslujejo. Tako situacija ni tako slaba, kot mogoče včasih slišimo. Vendar bo pa treba stanje še izboljšati, zlasti zdaj, ko se pomurski zakon tudi ob dosedanjem dvakratnem podaljšanju zaključuje in bo Pomurska regija v prihodnje obravnavana v skladu s sistemskim Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, enako kot vse druge regije. V primeru še nadaljnje visoke brezposelnosti bomo pripravili nov program razvojnih spodbud za to območje, vendar trenutni kazalniki ne nakazujejo potrebe po tem. Prav tako se s tem tudi ne zaključuje finančna pomoč tej regiji, na voljo bodo tudi ostali instrumenti, kot denimo, dogovor za razvoj regij, s katerim smo skupaj z Razvojnim svetom Pomurske regije zastavili 19 razvojnih projektov v skupni vrednosti 53,5 milijona evrov, od česar bo država prispevala 41,2 milijona evrov. S temi projekti bomo odpravljali še preostale primanjkljaje na področju vodooskrbe, komunalnega opremljanja poslovnih con in mobilnosti. Predvideno je tudi sofinanciranje gradnje dveh vodovnih sistemov, za katera bo Ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 33,1 milijona evrov. Za osem projektov spodbujanja podjetništva in razvoj infrastrukture za podjetja, med drugim za gospodarske cone, bo gospodarsko ministrstvo zagotovilo 5,3 milijona evrov. Tretje prednostno področje pa je spodbujanje mobilnosti, in sicer bo Ministrstvo za infrastrukturo za devet projektov gradnje kolesarskih omrežij namenilo 2,8 milijona evrov. Seveda pa je treba opozoriti, da morajo regionalni in lokalni akterji pripraviti dobre projekte, pridobiti potrebna dovoljenja, če jih še niso, in izpeljati že dogovorjene projekte. Pomurje bo zagotovo deležno tudi pomoči iz naslova večletnega finančnega okvira Evropske unije 2021-2027. Pogajanja o bodočem evropskem proračunu se bodo pričela šele jeseni in je nemogoče napovedati izid teh pogajanj. Ampak zagotavljam pa vam, da kohezijska politika kot glavna naložbena politika Evropske unije ostaja ključna prioriteta naše države; ne nazadnje smo tudi v skupini držav, tako imenovanih Prijateljev kohezije. Ne glede na to želimo v čim večji meri ohraniti obseg kohezijskih sredstev, ki jih za obdobje po letu 2020 predlaga Evropska komisija, seveda bo to težko, ampak bomo vztrajali na tem. Predlaganih 3,07 milijarde evrov kohezijskih sredstev je kljub predvidenemu brexitu in dejstvu, da se obseg oziroma sredstva kohezijske politike zmanjšujejo.«
