Tisti dan, ko so ga rušili, sem imel sto klicev,« je na mestu, kjer je na stadionu Mure stala gostilna Gol, ki je vrata zaprla leta 2013, razlagal zadnji najemnik Davor Škorjanec. Pravzaprav je v okrepčevalnici med nogometnimi srečanji stregel že po prvem letniku gostinske šole, ki ga ni naredil. Mama ga je, da bi se, kot pravi, spametoval, poslala v uk k prvemu in ob Škorjancu edinemu najemniku gostilne. To je bil Borut Lipovec - Lipek.
»Mama ga je prosila, ali mu lahko čez počitnice pomagam. Lipek je pristal in me tako spravil na pravo pot. Ni me naučil le, kako biti natakar, ampak predvsem, kako biti pošten in dober človek.« Škorjančev delovnik na dan tekme je bil sicer tak, da je prvih 35 minut tekme spremljal kot zelo goreč navijač Black Gringosov, potem stekel v Gol in v polčasu tekme stregel. Nato se je vrnil na tribuno, kjer je bil do 80. minute, in potem spet tekel nazaj v Gol. »Tako je bil nabit z energijo, poskočen, tudi hiter na jeziku, da sem mu dal vzdevek Živec,« je pripovedoval Lipovec, ki je po osamosvojitvi od takrat giganta Diane v najem vzel lokal na nogometnem igrišču. »Mislim, da je bila Fazanerija v tistih časih tako zaraščena, da si z avtom komaj prišel do igrišča.« Bil je mojster svoje obrti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
S strokovnim posvetom bralnih klubov zaznamovali jubilej in svetovni dan knjige
Bralni klub Kelih je praznoval deset let delovanja.
»Na teraso prideta dve gospodični, ena naroči jagodni sok. Odgovorim, da jagodnega soka nimamo, ali bo morda kaj drugega. Nato slišim, kako me izza točilnega pulta v pristnem štajerskem jeziku kliče Lipek: 'Davor, hodi not. Ka te nimamo jagodnega soka?' Odgovorim, da ga nikoli nismo imeli. Lipek pa je odkimal in vzel malo ribezovega soka, prilil breskov sok in vsebino v kozarcu zmešal z žličko. Barva je bila prava, okus podoben. Poslej sva imela jagodni sok,« je podčrtal Škorjanec.
Gol je pisal zgodbe. Z zmagami je rasel obisk in promet, s porazi in zakonodajo, ki je prepovedovala točenje alkohola na tekmah, je šlo navzdol. V devetdesetih letih so bile v prostoru ob okrepčevalnici klubske pisarne in slačilnice. Anekdot je tudi zato veliko.
Nekoč so nogometaši postavili ultimat – če do sobote ne bo plač, v nedeljo ne bo tekme. V Gol so prišli takratni predsednik Mure in nekateri takratni direktorji največjih podjetij v Murski Soboti. Opravljeno je bilo nekaj klicev, popitih tudi precej steklenic žganih pijač in več 10 tisoč nemških mark, nekaj gotovine so v Gol prinesli celo v vrečki, je bilo do sobotnega opoldneva razdeljenih med igralce.
Še o Miroslavu Ćiro Blaževiću. »Ćiro je zjutraj pred treningom zmeraj prišel na kavo, za katero so mi zagotavljali, da sem jo kuhal zelo dobro, jo spil in pohvalil, zvrnil viski in šel na trening,« je razkril Lipovec, ki se je kljub temu, da je obvladal posel, kdaj pa kdaj uštel v nabavi. Nista načrtovala, da bosta morala v nedeljo, ko je imel poleti 2003 Ćiro prvi trening, oba streči. »Grem na trening in Lipeka kličem, naj mi natoči pivo. On pa mi ves paničen odgovarja, naj mu pridem pomagat, da je 2000 ljudi, da mu je zmanjkalo piva, da bo zaprl gostilno …« Škorjanec je šel za točilni pult in Lipovec po pivo. Nedeljo sta rešila.
Lipovec je iz rokava stresel še eno o Ćiru. »Enkrat je prišel in dejal, da bo tukaj opravil intervju. Končno sta prišli dve novinarki, in preden so začeli, ju je Ćiro vprašal, za koga pišeta. Odgovorili sta, da za žensko revijo Jano. Ćiro je vstal in pojasnil, da ne bo dal intervjuja, ker mu zaradi intervjujev v takih revijah na Hrvaškem vzklikajo: Ćiro, pederu."« "Ćiro, peder.
Če so bili na sporedu derbiji z Mariborom in Olimpijo, je pivo teklo v potokih. Na tekmi z Olimpijo sta v dveh urah stočila sedem sodov piva. »Zvečer me je Lipek klical, naj pridem nazaj, ker ne upa v temi sam do avta nesti toliko denarja. V treh črnih vrečah za smeti so bili bankovci za tisoč in pet tisoč tolarjev! Doma pri njem sva potem bankovce z likalnikom poravnavala, da sva jih lahko normalno preštela,« je razložil Škorjanec, Lipovec pa v svojem stilu, po katerem je bil v Golu znan, dodal, da če sta s tem že storila prekršek, je ta gotovo moral danes že zastarati.
Denar je šel tudi za kazni. Nekoč je v nadzor prišel celo slavni košarkar Dušan Hauptman, ki je inšpektor za šport pri šolskem inšpektoratu. »Čeprav ga ne bi smela, sva zavestno točila alkohol. Kako pa naj bi preživela? Sam sem se veliko boril, da bi že prej spremenili zakonodajo. Inšpektorji so me morda tudi zaradi tega imeli na piki,« je razkril Lipovec.
Možje postave so se prav tako pogosto mudili v Golu. Včasih samo zaradi druženja, drugič so tam iskali informacije, kako tvegana bo naslednja tekma. Včasih sta si jih pa privoščila. Nekoč sta Lipovec in Škorjanec pod tribuno našla semena konoplje in jih zasadila v betonska korita. Čez čas je konoplja zrasla do enega metra. Enkrat pred tekmo si je betonsko korito ogledoval kriminalist. »'Lipek, kaj imaš to,' me je nadrl. 'Papriko,' sem odgovoril. 'Ti dam jaz papriko, izkopaj to ali ti zapremo Gol,' je zagrozil. Z Davorjem sva seveda izpulila konopljo in stebla vrgla v smeti, eden od policistov pa naju je ves čas pazil.«
Bile so tudi svojevrstne stave, ki sta jih Lipovec in Škorjanec sklepala z rednimi gosti lokala. Ena je bila ta, bila je Lipovčeva ideja, da lahko v minuti preskoči ograjo pri Golu, steče preko igrišča, nato preskoči še drugo grajo in spleza na streho glavne tribune. Gosti so sprejeli stavo. Še prej so sami poskušali opraviti ta podvig, a se ni izšlo nikomur. Razen seveda njemu. Sledil je piknik na račun gostov. Eden od številnih.
Lipovec je bil znan še po nečem. Ko se mu je mudilo domov, je preprosto zaklenil vrata gostilne in odšel kar mimo gostov, ki so še imeli pijačo na mizah na terasi. Med Lipovcem in Škorjancem ter obiskovalci so se tudi zato stkale pristne vezi, v zraku je bilo vedno čutiti dobro energijo.
Tega se je v slovesu od mesta, kjer je stal Gol, dotaknil Lipovec. »Pozitivne energije, ki zdaj spet vlada v Muri, ne smemo izgubiti. Prav tako ne smemo pozabiti lepih spominov. Zato sporočam, da še vedno lahko v minuti pridem preko ograj in igrišča na streho glavne tribune!« Škorjanec mu je seveda, kot je bil to običaj v zlatih časih Gola, vrnil žogico. »Lipek, pameten si, kot vedno. Izraelski Mossad ti tega ne bo pustil.« »Oni bodo Lipeku govorili?! Zapišite, da pridem na evropsko tekmo. Bil sem tudi na tekmi s Celjem. Zdaj tekem Mure sicer več ne gledam, jih pa poslušam.«
Borut Lipovec je pred 12 leti v prometni nesreči utrpel težke poškodbe možganov in ostal slep. Živi zelo samostojno življenje, dvakrat je bil že na potovanju v Braziliji. Spomin pa si krepi z druženji s prijatelji, vključen je še v center Naprej.
