vestnik

To so predlogi športnikov in kulturnikov za novo vlado 

Andrej Bedek., Nataša Gider, 31. 5. 2018
Aktualno

Kateri ukrepi so nujni za njihovo boljše delovanje smo vprašali kulturnike, športnike in predstavnike nevladnih organizacij.

Slavko Režonja, predsednik Medobčinske nogometne zveze Lendava: "Od države pričakujem, da bo sofinancirala gradnjo športnih objektov, saj so ti javno dobro, in izobraževanje strokovnjakov za treniranje mladih športnikov. Treba bo urediti nagrajevanje vrhunskih mednarodnih rezultatov, da ne bo nerodnosti, kot so bile s Tino Maze ali košarkarsko reprezentanco.
V osnovnih šolah bi bilo treba financirati športne krožke, lokalne športne zveze; lokalne skupnosti pa naj se odločijo, kateri športi so njihova prioriteta. Dobro bi bilo sistemsko urediti davčno olajšavo za podjetja, ki sponzorirajo šport, saj je trenutno za podjetja ugodneje kupiti luksuzni avto kot sponzorirati društva. Za društva s proračunom manj kot 50.000 evrov bi bilo treba poenostaviti zakonodajo na področju vodenja in poslovanja, saj je to vse večji problem za vodstva. Vsi našteti ukrepi bi prav gotovo olajšali delo tudi v nogometnih klubih v Pomurju. Glede na popularnost in množičnost v vseh generacijah pa bo nogomet prav gotovo še dolgo šport številka ena v našem okolju. Zato upam, da ga bodo tudi naši poslanci tako tudi obravnavali."

Aleksandra Ribarič, prostovoljna gasilka pri PGD Črenšovci: "Naj se uvedejo davčne olajšave za stimulacijo delodajalcev, ki zaposlujejo operativne prostovoljne gasilce. Olajšave delodajalcev, ki zaposlujejo operativne prostovoljne gasilce, naj se izenačijo s tistimi, ki veljajo za zaposlovanje invalidnih oseb. Zagotoviti olajšave pri odmeri dohodnine za operativne prostovoljne gasilce (predlog: v višini ene povprečne bruto plače v Sloveniji). Vsem operativnim prostovoljnim gasilcem, ki so imeli 30 let aktivnega operativnega staža, bi morala država plačati premijo dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Spremeniti stanovanjski zakon, da bi lahko tudi operativni prostovoljni gasilci sodelovali na razpisih za dodelitev neprofitnih stanovanj. Nakup gasilske zaščitne in reševalne opreme bi moral biti oproščen plačila DDV.
Poleg tega je treba še nujno spremeniti zakone, ki ovirajo naše delo. Zakon o voznikih, s katerim bi zagotovili gasilsko vozniško dovoljenje. Zakon o pravilih cestnega prometa, s katerim bi uredili prevoz gasilske mladine. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, s katerim bi bile gasilske prireditve oproščene plačila dajatev Sazasu in IPF. Z navedenimi ugodnostmi bi država izkazala spoštovanje do opravljenega dela prostovoljnih gasilcev, ki so zmeraj pripravljeni nesebično pomagati."

Simon Detellbach, član izvršnega odbora Slovenske malonogometne zveze: "Kdor koli že bo pomurski poslanec, bi se moral vsaj enkrat mesečno srečati s pomurskimi župani in gospodarstveniki. Pomurski poslanci bi morali imeti portal za pobude in predloge vseh Pomurcev, ki bi bil javen. Poslanci iz Pomurja bi si morali prizadevati za razvoj gospodarstva in podjetništva, tako da branijo domače interese, ne da se le uklonijo postavljanju tujih tovarn, ki iščejo poceni delovno silo in plačujejo delavce z minimalno plačo. Na športnem področju se mora opraviti temeljita analiza in prekvalificiranje različnih športnih panog glede na številnost, popularnost, urejenost krovnih organizacij in koristnost v smislu zdravja celotne populacije, na tem naj bi slonela tudi financiranje in izobraževanje, ker trenutno vlada prava zmeda. Povezava šolskih programov in športnih panog z gradnja športno-izobraževalnih centrov ali kampusov, kjer bi se lahko šolali in trenirali mladi perspektivni športniki, bi vsekakor dvignila kakovost slovenskega športa. Urediti trenutni nered, tako da se uredi strokovno delo v športu v smislu, da lahko kot trenerji in športni delavci delujejo le izobraženi ljudje z uradnimi licencami, ob tem pa je treba poenostaviti še plačilo teh ljudi, ki žrtvujejo svoj prosti čas, na koncu pa jih še davkarija pribije na križ. Izdelati politiko, s katero bi lahko prišli do več investicij v kakovostno športno infrastrukturo, ne pa da gradimo stadione, telovadnice, steze, ki niso primerni niti za organizacijo lokalnih tekmovanj."

Matjaž Farič, plesalec koreograf in režiser: "Še preden bodo novoizvoljeni predstavniki ljudstva govorili o višini sredstev, namenjenih za kulturo, bi bila nujna razprava o novem kulturnem modelu. Treba se je lotiti učinkovitosti ministrstva za kulturo, prevetriti strukturo proračuna za kulturo, okrepiti medsektorsko sodelovanje, nasloviti vprašanja decentralizacije, tako v geografskem kot v organizacijskem smislu - razmerja med javnimi zavodi in nevladnimi organizacijami, ter zagotoviti, da tudi lokalne skupnosti začnejo izvajati zakonsko določene naloge, ki jih predpisuje država.
Spremeniti je treba razumevanje, da je kulturni sektor samo proračunski porabnik, in zato je nujno uveljavljati razvojne možnosti, ki jih omogoča kultura. Ta deluje predvsem z vsebino in brez razmisleka o umetnosti, estetski raznolikosti, o smiselnem razmerju med kvantiteto in kvaliteto, mednarodni vpetosti in prodornosti bomo capljali na mestu.
Dvig proračuna za kulturo je nujen, še bolj pa je nujno določiti prioritete in politike, ki omogočajo smiselnost in učinkovitost tega proračuna. Da bi to dosegli, moramo jasno ločiti med stroko in lobističnimi, parcialnimi interesi.
Od nove vlade, ministra in poslancev pričakujem, da bodo sposobni to razumeti in da področje kulture ne bo zgolj strankarski fevd."

Luka Martin Škof, režiser: "Na svojem področju dela, v uprizoritveni dejavnosti torej, pričakujem od prihodnje vlade ogromno. Vse zahteve nevladne organizacije Asociacija, ki jih povzemajo tudi vsa, recimo jim po štirih letih nerazvojne kulturne politike, vstajniška kulturna združenja in jih sam tudi podpišem, so nujne! Povzamem jih lahko s tremi točkami. Prva je seveda več proračunskega denarja za slovensko kulturo sploh. To dejanje ni neuresničljivo in od vlade ne bi zahtevalo ne vem koliko truda. Razporejanje tega denarja pa je srž druge točke. Smotrno razporejanje denarja zahteva v skladu z vrhunskostjo programa nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi zagotovitev strokovnega pregleda prijav, z današnjim časom primerno celostno in enakovredno obravnavo programov na različnih področjih umetnosti. Da pa bi lahko bile zahteve druge točke uresničene, bi bilo treba končno spisati resnično razvojno kulturno politiko Republike Slovenije, na podlagi nje reformirati ministrstvo za kulturo, reformirati razpise in komisije, reformirati status samozaposlenih (drsni cenzus, karierna dinamika …), nujna je ureditev hladnega pogona (neprogramski stroški) ter za konec podpora pridobivanju evropskih sredstev, podpornim programom in medsektorskemu povezovanju (turizem, izobraževanje)."