vestnik

(INTERVJU) Tri srca v regiji bijejo vedno močneje

Timotej Milanov, 21. 3. 2020
Nataša Juhnov
Ker v Radenski niso našli točnega datuma, kdaj je bila pred 150 leti zagnana proizvodnja, so lani praznovali vse leto, v smehu pravi direktor Marian Šefčovič.
Aktualno

Z direktorjem enega najbolj prepoznavnih pomurskih podjetij o poslovanju družbe po petih letih v tuji lasti in načrtih za prihodnost.

Radenska, ki jo je pred petimi leti prevzela češka skupina Kofola, veča obseg proizvodnih količin in prodanih izdelkov. Pod vodstvom Slovaka Mariana Šefčoviča se družba uspešno širi v jadranski regiji. Poleg Slovenije je za Radensko drugi domači trg Hrvaška, leta 2016 so tam prevzeli blagovne znamke Voćko, Nara in Inka družbe Badel 1862, istega leta so prevzeli še hrvaški Studenac, prav tako za hrvaški trg polnijo pijače iz programa Pepsi. Natančnih podatkov o poslovanju v lanskem letu zaradi kotacije delnic Kofole na praški borzi še ne razkrivajo. Radenska je imela konec lanskega leta 278 zaposlenih v Sloveniji in 156 na Hrvaškem.

Lani je družba praznovala 150 let. Tako dolgo obdobje delovanja daje posebno težo blagovni znamki.

»Če blagovna znamka praznuje 150 let, je to nekaj pomembnega. Če neki izdelek ali blagovna znamka preživi tako dolgo, je to nekaj posebnega tudi v evropskem merilu. Zato smo ob tej obletnici tudi ustrezno praznovali. Imam občutek, da smo to naredili zelo dobro, organizirali smo veliko dogodkov, tako internih kot za javnost. Praznovanje smo začeli na zabavi z zaposlenimi ob koncu leta 2018, prav tako smo ga končali na zabavi z zaposlenimi ob koncu leta 2019. Nismo namreč našli točnega dneva, ko je bila zagnana proizvodnja pred 150 leti, zato smo praznovali vse leto (smeh). Prav tako smo imeli več marketinških aktivnosti in nagradnih iger, povezanih s to obletnico, ki so bile namenjene potrošnikom. Ti so za nas seveda pomembni, zato smo želeli, da ob tem jubileju vsak dobi neko majhno nagrado. Tudi za naše partnerje iz celotne regije smo organizirali poseben dogodek.«

Leta 2017 ste presegli poslovne načrte, proti koncu leta 2018 niste bili najbolj zadovoljni zaradi slabega vremena v tistem letu. Kakšno je bilo s poslovnega vidika lansko leto?

»S poslovanjem v letu 2018 res nismo bili najbolj zadovoljni, kar se tiče dobička, a je bilo to povezano tudi z velikimi investicijami, ki smo jih izvedli na Hrvaškem, veliko smo tudi sicer investirali na trgu. Leto 2019 se je izkazalo kot dobro leto, čeprav nas je maja prizadelo slabo vreme na začetku sezone, zato smo se do konca sezone borili, da bi nadomestili tisto, kar smo takrat izgubili. Sicer pa smo ves čas rasli v prodaji in nekoliko tudi v dobičku, pri tem so žal rasli tudi stroški, med drugim pri delovni sili in energiji, septembra in oktobra je prišlo še do velike podražitve sladkorja, tudi za 40 odstotkov, kar je imelo velik vpliv na poslovanje. Ampak na splošno smo z lanskim letom zadovoljni, saj smo rasli tako v Sloveniji kot na Hrvaškem, kjer smo zrasli za 15 odstotkov. Predvsem raste prodaja radenske na Hrvaškem, saj tam še vedno vsi poznajo to blagovno znamko, prav tako v drugih državah na območju nekdanje Jugoslavije. Izjemno rast imamo na Kosovu ter v Bosni in Hercegovini.«

radenska, mario-šefčovič
Nataša Juhnov
Marian Šefčovič: "Če blagovna znamka praznuje 150 let, je to nekaj pomembnega. Če neki izdelek ali blagovna znamka preživi tako dolgo, je to nekaj posebnega tudi v evropskem merilu."

Lahko na Hrvaškem konkurirate Jamnici?

»Borimo se, seveda pa smo v primerjavi z Jamnico še vedno majhni. Na Hrvaškem rastemo skupaj z drugimi blagovnimi znamkami pijač, ki jih polnimo za tamkajšnji trg, kot so Studena, Lipički Studenac, Nara in celoten program Pepsi za Hrvaško, ampak tudi tam je Radenska najmočnejša blagovna znamka v našem portfelju in z njo dosegamo največjo rast.«

Kolikšen tržni delež ima Radenska med mineralnimi vodami v Sloveniji in na Hrvaškem?

»Med tema trgoma je velika razlika. V Sloveniji ima Radenska okoli 40-odstotni tržni delež, na Hrvaškem pa okoli 6-odstotnega. Je pa res, da ko smo začeli investirati na hrvaškem trgu pred petimi leti, smo imeli tam zgolj odstotni tržni delež, torej smo dosegli lepo rast, prav tako je tam še velik potencial za nadaljnjo rast.«

Kaj pa preostali trgi na območju nekdanje Jugoslavije, ki ste jih že omenili?

»Poleg Hrvaške je glede obsega prodaje za nas trenutno v tem prostoru najpomembnejši trg Kosovo, kjer je Radenska zelo močna. Vendar je to povezano tudi s tem, da so na Kosovu tudi sicer slovenske blagovne znamke še vedno močne. Veliko delamo še v Bosni in Hercegovini, med zahodnimi državi pa največ v Italiji in Avstriji.«

radenska, mario-šefčovič
Nataša Juhnov
Po besedah Mariana Šefčoviča raste predvsem prodaja radenske na Hrvaškem, saj tam še vedno vsi poznajo to blagovno znamko, prav tako v drugih državah na območju nekdanje Jugoslavije. (Pogovor je bil opravljen v prostorih družbe še pred razglasitvijo epidemije koronavirusa in uvedbo preventivnih ukrepov)

Kako pa je s perspektivo Radenske na češkem in slovaškem trgu?

»Nekaj je sicer prodamo, ampak tam imamo že druge močne blagovne znamke vod, ki jih tržimo. Radensko skušamo tam plasirati predvsem kot izdelek v premium razredu. Na Slovaškem je v našem portfelju najbolj priljubljena mineralna voda Rajec, ki je nekoliko blažja mineralna voda v primerjavi z radensko, za njo pa konkurent Mattoni. Tu je še en vidik, če namreč izvažamo tako daleč, kar se nam v nekaterih primerih dogaja tudi na Kosovu, so cene te vode v primerjavi s tistimi domačih konkurentov precej visoke.«

Koliko ste imeli lani prihodkov in kolikšen dobiček?

»Nimamo še dokončnih analiz, poleg tega moramo vedno v prvi polovici aprila oddati poslovno poročilo, ker kotiramo na borzi v Pragi.«

Kolikšne količine ste napolnili v lanskem letu?

»Lani smo v celotni regiji napolnili in prodali za okoli 150 milijonov litrov pijače.«

Ob prevzemu Radenske, v kateri so takrat napolnili 100 milijonov litrov letno, ste napovedali, da želite priti do 200 milijonov litrov.

»Drži, takrat sem tako govoril. Je pa za tem zgodba. Ko smo prevzeli Radensko, smo pred stavbo stali skupaj z zaposlenimi, ki so spraševali lastnika, ali bo zaposlil nove ljudi. Povedal jim je, da če bomo proizvedli trikrat več, bomo lahko imeli tudi dvakrat več zaposlenih, takrat so si to vsi zapomnili. Smo pa od tega časa v celotni regiji skoraj podvojili prihodke in ustvarimo za skoraj 60 milijonov evrov letnega prometa v regiji. Še vedno pa nismo pri številkah, ki jih je imela Radenska okoli leta 1980, to nam še ni uspelo (smeh). Takrat so napolnili tudi 220 milijonov litrov radenske letno, danes smo morda na polovici tega.«

radenska, mario-šefčovič
Nataša Juhnov
V Radenski so lansko leto v celotni regiji napolnili in prodali za okoli 150 milijonov litrov pijače.

Kot pravite, raste tudi poslovanje Radenske v tako imenovani jadranski regiji. Kolikšen delež v vašem poslovanju zajemajo Hrvaška in druge države v tej regiji.

»Pred petimi leti, ko smo prišli, je bilo to razmerje 90 proti 10, kar pomeni, da smo 90 odstotkov prodali na domačem trgu, preostalo pa izvozili. Danes doma prodamo dve tretjini, v tujini pa tretjino izdelkov. Okoli 120 zabojnikov radenske na leto izvozimo tudi v ZDA in Kanado.«

V Radencih še vedno polnite tudi izdelke iz programa Pepsi za hrvaški trg.

»Za zdaj še vedno vse polnimo v Radencih, smo pa letos izvedli veliko investicijo v proizvodnjo v Lipiku na Hrvaškem, kjer bomo prav tako polnili pepsi.«

Še vedno vsi govorijo o avtomatizaciji v proizvodnih procesih in zato načrtujejo zmanjšanje števila zaposlenih v proizvodnjah. Kako se to kaže pri vas?

»To je proces, ki poteka že nekaj let. Tudi mi izboljšujemo organizacijo proizvodnje, imamo tudi projekte za izboljšanje učinkovitosti vodenja. Vendar naša proizvodnja nenehno raste. Ko smo prevzeli Radensko, je imela okoli 185 zaposlenih, danes jih je 100 več, ker je več dela. Prav tako ne gre za to, da bi lahko na primer zaradi avtomatizacije v petih letih odpustili 50 odstotkov ljudi, še vedno je v proizvodnji veliko dela, kjer je treba razmišljati, zato potrebujemo tudi zaposlene.«

radenska, mario-šefčovič
Nataša Juhnov
V Sloveniji ima Radenska okoli 40-odstotni tržni delež, na Hrvaškem pa okoli 6-odstotnega.

Pred dvema letoma so se zaradi nekaterih novosti pritoževali skladiščni delavci, vozniki viličarjev …

»To je normalni del procesov, ko se mora nekdo naučiti nekaj novega. Menjali smo viličarje, novi so seveda tehnološko naprednejši, s tem smo izboljšali zadeve, je pa bilo nekaj pripomb, a smo to rešili. Ravno v tem primeru se je pokazalo, da imamo v zadnjih letih dobro komunikacijo s svetom delavcev in sindikatom. Imamo odličen dialog, s katerim sem zadovoljen. Tudi če pride do nevšečnih situacij, se pogovarjamo in iščemo rešitve. To je zame normalen del tega posla.«

Kakšen delež ima poslovanje Radenske znotraj skupine Kofola?

»Skoraj 20 odstotkov. Ta delež pomembno raste. Kofola ima danes štiri glavne stebre. Prvi sta seveda češki in slovaški trg pijač, drugi pa jadranska regija, katere del smo tudi mi. Tretji steber je Ugo – to je blagovna znamka, pod katero na Češkem in Slovaškem ponujamo sveže sadne sokove, solate in drugo zdravo prehrano. Četrti steber pa so od lanskega leta čaji, saj smo kupili Leros, veliko podjetje na Češkem, ki se ukvarja s proizvodnjo čajev. Ne samo s končnim izdelkom, temveč gre za celotni sistem, od odkupa zelišč in njihove predelave naprej. Tega posla se še vedno učimo, je pa to povezano z globalnimi trendi v prehrani, tudi mi gremo v smer ponudbe zdravih prehranskih izdelkov in novih stvari. Še vedno pa bo ostala voda najbolj zdrava hrana, saj je nujno potrebujemo nekaj litrov na dan (smeh).«

Katerih načrtov se boste lotili še letos in prihodnje leto?

»Uvedli bomo nekatere nove izdelke, tudi v povsem novi kategoriji. To bo presenečenje, ki ga bomo predstavili v mesecu dni. Pričakujemo nadaljnjo pospešeno rast na hrvaškem trgu, prav tako se želimo v večji meri posvetiti vprašanju trajnostnega razvoja, imamo strategijo, na katero se želimo osredotočiti, ta naša prizadevanja želimo tudi ustrezno predstaviti javnosti. Takšen je recimo projekt zero waste office, ki ga izvajamo v podjetju, saj če želiš druge opozarjati na pomembnost ločevanja odpadkov in reciklaže, moraš najprej to sam narediti v lastni hiši.«