vestnik

Mali podjetniki po letu epidemije: Upajo na najboljše

Timotej Milanov, 2. 3. 2021
Jure Zauneker
Gostinski lokali še vedno mirujejo, gostinci pa upajo, da jim bo vlada namenila pomoč v skladu z njihovimi specifičnimi potrebami. Foto Jure Zauneker
Aktualno

Vladna pomoč jim je prišla prav, kljub vsemu so potrebni številni popravki.

Po večmesečnem zaprtju se je ob izboljšanju epidemiološke slike pred kratkim začelo odpiranje več vrst dejavnosti. Ob ponovnem zagonu se podjetniki nahajajo v različnih situacijah, odvisno od branže, pa tudi od angažmaja posameznega podjetnika.
Predsednik soboške območne enote Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Vlado Mandič pojasnjuje, da kljub bojazni vidnejših zapiranj podjetij v regiji ni bilo. »Še vedno velja ukrep čakanja na delo, za katerega moramo priznati, da nam kar pomaga. Vsi smo nestrpno čakali, da bomo lahko spet izvajali svoje dejavnosti, kar se je zdaj začelo. Opažamo povečan interes med ljudmi, ki veliko povprašujejo po uslugah vseh vrst. Vprašanje pa je, kaj bo čez nekaj mesecev, ko se bo ta potrošnja ustavila.« Mandič meni, da je zdajšnje povečano povpraševanje tudi posledica tega, da so v pomurskih gospodinjstvih v času epidemije prihranili nekaj denarja, ki pa ga bodo prej ali slej potrošili, potem pa se bo po njegovih besedah pokazalo realno stanje. »V vsakem primeru moramo biti optimisti, glede na to, kako so začeli ljudje oblegati trgovine, smo tudi lahko. Upam na najboljše in da bomo vsi skupaj rabili čim več zaposlenih. Tudi večji gostinci zaenkrat ne bodo zapirali obratov, nekateri v tem času dostavljajo hrano na dom ali nudijo prevzem hrane, in ti kar precej delajo. Upam, da bodo tudi manjši lokali imeli dober obisk, ko se bodo odprli, saj so se ljudje že naveličali biti doma in piti kavo iz avtomatov. Je pa vprašanje, če bodo imeli dovolj kadra v primeru, da bodo v Avstriji lokale odprli prej in bodo lahko naši gostinski delavci tam našli delo.« Državno kritje fiksnih stroškov, ki so jih podjetniki dobili januarja, Mandič označuje za dober, čeprav nekoliko pozen ukrep. »Še vedno pa nismo dobili tistega, kar so dobili v drugih državah, to je nadomestilo za ustvarjene izgube, čeprav zbornica dela na tem, da bi bili tudi slovenski podjetniki tega deležni.«

andrej-hriberšek
Jure Zauneker
Andrej Hriberšek se je po prvem valu epidemije in zaprtju dejavnosti hitro prilagodil novi stvarnosti in sprejel odločitev, da bo prodal poslovni prostor svoje cvetličarne Taja v Šavel centru v središču Murske Sobote. Foto Jure Zauneker

Krizo obrnil sebi v prid

Zanimiva je zgodba znanega soboškega cvetličarja Andreja Hriberška, ki se ukvarja tudi z oddajanjem apartmajev v najem. Po prvem valu epidemije in zaprtju dejavnosti se je hitro prilagodil novi stvarnosti in sprejel odločitev, da bo prodal poslovni prostor svoje cvetličarne Taja v Šavel centru v središču Murske Sobote. Tako je lahko investiral v svojo drugo dejavnost, nadgradil posestvo na Vaneči in se v večji meri posvetil turistični dejavnosti. »Situacijo sem obrnil sebi v prid, saj se je ta poteza izkazala za dobro. Poleti je bil zelo dober obisk, tudi zaradi turističnih bonov, ki jih je uvedla vlada. Nekatere je kriza prizadela tudi zato, ker so vse stavili na eno samo dejavnost. Sploh tisti, ki so to dejavnost izvajali v trgovskih središčih, ki so bila prav tako zaprta. Nekateri niso niti dostavljali, možnosti za delo so prav gotovo bile, le malo bolj se je bilo treba potruditi.« Hriberšek sicer še naprej v celotnem obsegu izvaja tudi svojo osnovno dejavnost, od cvetličarstva do urejanja vrtov in okolice. Kot pravi, so razmere prinesle bistvene spremembe glede dojemanja samega delovanja: »Ugotovil sem, da poslovnega prostora kot takega sploh ne rabim. V tem sem že 30 let in imam stalne stranke, ki so se hitro navadile na nov način poslovanja. Z novimi strankami pa stopamo v stik preko svetovnega spleta, tudi na družbenih omrežjih. Vse zadeve lahko uredim v delavnici, kar je za stranke še boljše, saj jim želeni izdelek zdaj dostavimo do vrat. Vse skupaj tudi tako povsem dobro deluje.«

Nočejo plačati najemnine

Andrej Cipot, direktor družbe Murska transport, pojasnjuje, da so se prevozniki v času zaprtja soočali z zmanjšanim prometom, predvsem na področju prevoza hrane, kjer je zaradi zaprtja šol in hotelov promet padel za vsaj 20 odstotkov. V družbi je 22 zaposlenih, od tega 15 šoferjev. »Šoferji so dobili krizni dodatek, mi kot podjetje pa nič. Če bi nam pomagali vsaj s kakšnimi olajšavami, bi bilo lepo.« V času epidemije so se soočali predvsem z različnimi omejitvami, ki jih prej ni bilo. »Treba je bilo čakati na mejah, težji so bili dostopi do strank za dostavo blaga, s tem smo izgubili veliko časa.« V družbi, ki jo vodi, se ukvarjajo še z eno dejavnostjo, v kateri se soočajo z večjimi težavami. Gre za oddajanje poslovnih prostorov v najem v njihovih trgovskih objektih v Murski Soboti. Kot pravi, nekateri najemniki nočejo plačati najemnine za čas, ko niso mogli obratovati. »Vsi bi radi zbijali ceno za najemnino, kot da bi bili mi krivi za to, da ne morejo obratovati. Plačali so tretjino običajne cene ali pa še to ne.« Kot še pove Cipot, je redko kateri prevoznik v regiji uspel izkazati tak upad prometa, da bi ustrezal pogojem za pomoč, tudi sami tega niso mogli storiti. »Ta vladna pomoč je bila v enem delu bolj predstava za medije,« pravi Cipot, ki dodaja, da so se zdaj znašli med kladivom in nakovalom, meddržavo in najemniki, ki so morali imeti zaprte trgovine in ljudi na čakanju. »Stroške nam plačujejo, najemnine pa ne, nam pa še vedno ostajajo obveznosti do bank in drugih partnerjev. To je narobe, najemniki bi morali to razčistiti z državo, saj jih je ona zaprla. Mi pa si pri poslovanju ne moremo privoščiti večjih odpisov.«

verica-banfi
Jure Zauneker
Verica Banfi: "Danes si inšpektorji v frizerskih salonih podajajo kljuko. V enem mesecu nas je obiskalo šest različnih inšpektorjev." Foto Jure Zauneker

Kader odhaja

Pred negotovo prihodnostjo so tudi gostinci, ki so morali v večjem delu povsem zapreti svojo dejavnost, kar se do danes še ni spremenilo. Nekaj pomurskih smo povabili, da bi spregovorili o svoji situaciji, a o tem niso želeli javno govoriti. Nekateri med njimi pravijo, da se nočejo nikomur zameriti. »Gostinska panoga in turizem sta globalno gledano med najbolj prizadetimi,« pravi predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Blaž Cvar, ki opozarja, da je vlada sprejela splošne ukrepe pomoči za celotno gospodarstvo, medtem ko bi morala po njihovem mnenju za gostinstvo zaradi specifičnosti področja sprejeti posebne ukrepe, ki bi bili oblikovani tako, da bi bili lahko vanje vključeni vsi gostinci. »Že prepoved opravljanja dejavnosti je dovoljšen pogoj za koriščenje pomoči, ni potrebno dodajati dodatnih pogojev, ki jih potem gostinci ne morejo izpolniti. Tega si želimo v devetem protikoronskem paketu, saj če ne bomo deležni potrebne pomoči, bo naša kondicija ob zagonu zelo slaba, enako velja za celotni turizem.« Cvar izpostavlja, da je bilo konec januarja že 10 tisoč brezposelnih s področja gostinstva in turizma. »Gre torej za panogo, v kateri je bilo res veliko odpuščenih. Tudi tisti, ki niso bili odpuščeni, so v težavah, saj so nekateri več kot šest mesecev prejemali zgolj nadomestilo plače, kar jim ne zadošča za pokrivanje vseh življenjskih stroškov. Zato zaposleni v gostinstvu zapuščajo to panogo in odhajajo drugam. To pomeni, da bomo v panogi, ki je bila že pred epidemijo kadrovsko podhranjena, ob odprtju imeli še manj kadra. Zato predlagamo, da se nadomestilo zviša na 100 odstotkov povprečne mesečne plače, da bodo tudi tisti na čakanju prejeli normalno plačilo, če želimo, da ne odidejo.« Sami predlagajo, da se čim prej omogoči odpiranje tistega dela gostinske dejavnosti, ki ne predstavlja tveganja za širjenje okužb.

Kaznovani so tisti, ki delajo

Glede vladne pomoči za pokritje fiksnih stroškov Cvar pojasnjuje, da so med člani opravili anketo, na podlagi katere so ugotovili, da je bilo do te pomoči upravičenih zgolj 50 odstotkov gostincev. »Nekateri so v tem času delali, so recimo izvajali dostavo hrane, zato zahtevane neto izgube niso mogli izkazati. A to ne pomeni, da so ustvarjali dobičke, s katerimi bi lahko živeli. Tu so bili kaznovani tisti, ki delajo, saj so drugi, ki niso delali nič, dobili več od njih. Lahko se vprašamo, kaj se bo zgodilo, če se bodo kmalu vsi odločili, da ne bodo delali, ker se jim bo bolj izplačalo čakati na pomoč.« Cvar opozarja še na en pomemben dejavnik pri poslovanju gostincev, s katerim se bodo morali kmalu soočiti, gre za izplačilo letošnjih regresov. »Kako bodo podjetja, ki jim je bilo več mesecev prepovedano opravljati dejavnost, lahko izplačala regrese zaposlenim,« se sprašuje Cvar in pravi, da zato na zbornici predlagajo, da bi država gostincem pomagala s subvencijo za izplačilo regresov in za pokritje stroškov dopustov. Med ključnimi predlogi, za katere želijo, da bi jih vlada upoštevala, je tudi znižanje DDV. »Tu vidimo možnost za kompenzacijo, saj bi tako lahko gostinska podjetja ustvarila neke rezerve.«

verica-banfi
Jure Zauneker
Delo pod novimi pogoji, po katerih lahko v frizerskih salonih sprejmejo eno stranko na 30 kvadratnih metrov površine, frizerjem zelo otežuje delo, pojasnjuje Verica Banfi. Foto Jure Zauneker

Za delo frizerjev številne ovire

Frizerka Verica Banfi iz Murske Sobote pojasnjuje, da je zaprtje dejavnosti frizerje pahnilo v nezavidljiv položaj, tudi po odprtju salonov pa je njihovo delo oteženo. »Najprej smo lahko delali ob pogoju ene stranke na 20 kvadratnih metrov, kar je še šlo. Torej sta lahko v salonu, ki je imel 40 kvadratnih metrov površine, dva frizerja sprejela dve stranki naenkrat. Po novem pravilu pa mora biti zagotovljenih 30 kvadratnih metrov na stranko, kar je izjemno težko. Tako lahko v številnih primerih dela samo en frizer, pri tem je treba vedeti, da se je včasih potrebno samo eni stranki posvetiti tudi dve ali tri ure, če želi ta recimo tudi barvanje las. Če imaš še zaposlene, potem ne zaslužiš ničesar.« Banfijeva sicer poudarja, da bi jim bilo še težje, če jim država ne bi pomagala, si bodo pa v frizerski sekciji pri OZS prizadevali, da bi se omenjena omejitev spet znižala na 20 kvadratnih metrov. "V nasprotnem primeru se bodo frizerski saloni zapirali, kar se je že začelo dogajati, predvsem na obmejnih območjih, kjer so nekateri saloni živeli od avstrijskih strank." Tudi preventivni ukrepi precej otežujejo njihovo delo: "Ko je bila epidemija na vrhuncu, smo lahko delali brez tega, da bi se testirali. Zdaj pa se moramo tedensko testirati, kar je za nas dodatna ovira. Prav tako moramo imeti stranke naročene na uro. Včasih se zgodi, da se pri kateri stranki delo nekoliko zavleče, zato ne vemo, kaj naj naredimo z naročenimi strankami, ki prihajajo. Naj torej stojijo zunaj na mrazu? Vse to so vprašanja, s katerimi se moramo ukvarjati in ki tudi psihično vplivajo na vse v našem poklicu." Njihova dejavnost je danes podvržena strogemu nadzoru. "Danes si inšpektorji v frizerskih salonih podajajo kljuko. V enem mesecu nas je obiskalo šest različnih inšpektorjev. Tistih, ki delajo na črno, ne morejo dobiti, nas pa pazijo na vsakem koraku."

deana-potza, zdravstven-inšpektorica
STA
Kot pojasnjuje Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata, so njihovi inšpektorji od oktobra lani do sredine letošnjega februarja na območju mariborske in murskosoboške območne enote opravili skoraj 3600 inšpekcijskih pregledov.

Ujeli so devet frizerjev

Odkar je v državi v veljavi odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev, ki je z namenom preprečevanja širjenja okužb povsem onemogočil izvajanje nekaterih dejavnosti, med ljudmi krožijo zgodbe o tem, kako so podjetniki našli načine, da bi izigrali omenjene prepovedi, ko so te zajemale njihovo dejavnost. Tako tudi v pomurski regiji ni malo frizerjev, ki so v času prepovedi izvajanja dejavnosti obiskovali stranke na domu, ali gostilničarjev, ki so stalnim strankam stregli tudi v navidezno zaprtih gostilnah, ki so na črno ves čas obratovale.

3600 inšpekcijskih pregledov

Seveda sta to samo najbolj izpostavljeni dejavnosti, tudi pri izvajanju številnih drugih storitev je potekalo delo na črno, saj so se podjetniki ob znatnem zmanjšanju prihodkov skušali znajti na vse možne načine. Koliko je bilo tovrstnih kršitev v regiji, smo povprašali zdravstveni inšpektorat, ki je bedel nad upoštevanjem odloka. Njihovi inšpektorji so od oktobra lani do sredine letošnjega februarja na območju mariborske in murskosoboške območne enote opravili skoraj 3600 inšpekcijskih pregledov. Pri tem so zaznali nekaj več kot 170 kršitev odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji.

Največ kršitev na prevzemnih mestih

Kot pojasnjuje inšpektorica Deana Potza, so največ kršitev – okoli 100 – ugotovili na prevzemnih mestih gostinskih objektov. »Večina kršitev se je nanašala na nenošenje mask zaposlenih, urejenost prevzemnega mesta v skladu s priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in na nedovoljeno uživanje hrane in pijače na prevzemnem mestu.« Zaradi omenjenih kršitev so izrekli več kot 60 opozoril po zakonu o prekrških in nekaj več kot deset opozoril po zakonu o inšpekcijskem nadzoru. »Ugotovili smo tudi kršitve ponujanja blaga in storitev končnemu potrošniku v notranjosti gostinskega lokala. Zaradi teh kršitev so bile 27 zavezancem – pravnim osebam in njihovim odgovornim osebam izrečene prekrškovne sankcije.« Več kot 60 kršitev so odkrili na področju higienske nege, predvsem glede spoštovanja obveznosti nošenja dodatne osebne zaščite izvajalcev, kot so vizirji in zaščitna očala, ter razpoložljivosti razkužil. Glede na takojšnjo odpravo neskladja so izrekli prek 50 opozoril.

Za 64 tisoč evrov kazni

»V obdobju prepovedi ponujanja blaga in storitev končnemu potrošniku v frizerskih salonih, ki je bila v veljavi do druge polovice decembra, smo zaznali kršitve tega določila. Zaradi teh kršitev so bile devetim zavezancem izrečene prekrškovne sankcije,« pojasnjujejo na inšpektoratu. Ugotovili pa so tudi kršitve v drugih servisnih dejavnostih, kot so avtopralnice, kjer so prekrškovne sankcije uvedli zoper štiri zavezance. Prav tako je bila ugotovljena ena kršitev prepovedi ponujanja blaga in storitev končnemu potrošniku v cvetličarni, ki je bila prav tako sankcionirana. Skupno so izrekli 42 glob v skupni višini 64 tisoč evrov.