vestnik

Ustvariti boljše pogoje življenja za ptice, metulje in hrošče ter netopirje na Goričkem

Vida Toš, 14. 9. 2019
Gregor Domanjko
Ogledali so si stara drevesa, ki so jih pomladili.
Aktualno

Lani, zaključil pa se bo čez dve leti, so v Krajinskem parku Goričko v sodelovanju z dvema partnerjema, začeli evropski projekt, s katerim izboljšujejo življenjske pogoje za nekatere vrste ptic, metuljev, hroščev, netopirjev; izboljšujejo pa tudi pogoje za razvoj travnikov.

V projekt, ki mu na kratko rečejo »Gorička krajina«, njegov celoten naslov pa je »Vzdrževanje kmetijske krajine za ptice in metulje na Goričkem«, sta poleg Javnega zavoda Krajinski park Goričko (KP Goričko) stopila še Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in soboška enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Njihov cilj je na Goričkem z določenimi ukrepi ohraniti in izboljšati pogoje za življenje dveh vrst ptic, velikega skovika in hribskega škrjanca, treh vrst metuljev, strašničinega in temnega mravljiščarja ter travniškega postavneža, dve vrsti hroščev, puščavnika in škrlatnega kukuja, tri vrste netopirjev, navadnega, dolgokrilega in malega podkovnjaka. Želijo pa izboljšati tudi pogoje za razvoj treh travniških habitatnih tipov, polnaravnih suhih travišč, travnikov s prevladujočo stožko na karbonatnih tleh in nižinsko ekstenzivno gojenih travnikov.

kp-goričko, gorička-krajina, kgz-murska-sobota, dopps
Gregor Domanjko
Travniki, ki so jih obnovili, so tudi v Stanjevcih.

Zato so že leta 2017 odstranili drevesno zarast in začeli kositi več kot 100 hektarjev ekstenzivnih travnikov na več kot 670. različnih parcelah. S pomladitveno rezjo in odstranitvijo bele omele so obnovili približno 15 hektarjev visokodebelnih sadovnjakov; zdaj, v drugi polovici trajanja projekta, pa bodo zasadili visokodebelne sadovnjake na novih 25. hektarjih. Gregor Domanjko, vodja projekta pri KP Goričko pravi, da verjame, da ne bodo imeli težav pri iskanju zainteresiranih lastnikov travnikov ali že obstoječih sadovnjakov, ki bi radi na novo zasadili ali dopolnili stare sadovnjake. Trenutno tako zaključujejo odkup 65. hektarjev opuščenih travnikov, ki jih bodo takoj po obnovi dali v uporabo kmetom.

Kaj pa se je v okviru projekta naredilo za živali? Konec lanskega leta so ob devetih cerkvah po Goričkem zamenjali reflektorje, ki so osvetljevali cerkve in hkrati tudi zatočišča netopirjev. Trinajst svetil zdaj osvetljuje le fasade in strehe. »S tem, ko smo zatemnili okolico cerkva, smo dosegli, da netopirji izletavajo takrat, ko je v zraku največ žuželk. Posebno pozornost pa smo namenili enemu od samo dveh znanih kotišč malega podkovnjaka, gre za staro šolo v Kančevcih,« pravi Domanjko: »V stari šoli v Kančevcih smo kot prvi v Sloveniji pripravili tudi stalno razstavo o netopirjih. Posvečena je predstavitvi teh skrivnostnih in neupravičeno preganjanih živali.« Prvo stalno razstavo o netopirjih v Sloveniji so dopolnili s ponazoritvijo zvezdnega neba in predstavitvijo ozvezdij. Uredili pa bodo tudi tri učne poti in informativne pulte.

Projekt je vreden nekaj več kot 1.785 tisoč evrov, sofinancirata pa ga Evropski sklad za regionalni razvoj in Republika Slovenija.

kp-goričko, gorička-krajina, kgz-murska-sobota, dopps
Tomaž Koltai
Tiskovna konferenca na gradu Grad.

Da je ta – in še podobni projekti – več kot potreben za Goričko pa pove podatek, da je od leta 2003 do leta 2011 na Goričkem izginilo več kot 800 hektarjev različnih tipov travnikov, skrčil se je obseg mejic in visokodebelnih sadovnjakov. S tem je izginilo ogromno življenjskega prostora za številne, tudi za ogrožene vrste živali. Ni pa izginil le njihov življenjski prostor, ampak je padla tudi številčnost omenjenih vrst. In zakaj bi naj bilo obnavljanje prostora za omenjene živali pomembno? Ne le zato, ker je tudi od teh živali odvisen tudi obstoj ljudi, ampak je tudi od teh živali odvisno, ali bo Goričko kdaj postalo destinacija, ki jih ponekod po svetu že zelo dobro in zelo drago tržijo – za naravni turizem. Navdušenci nad redkimi in posebnim vrstami so namreč posebna, prav lahko bi jim rekli »butična« skupina turistov, ki ne prihajajo množično, pač pa na destinacijah, ki jih pridejo raziskovat, pustijo veliko denarja.