vestnik

Pridelovalci zelenjave: Bili smo povsem pozabljeni

Timotej Milanov, 11. 1. 2021
Nataša Juhnov
"Nič ni tako, kot bi moralo biti," pravi Drago Jakob iz Lipovec o razmerah na trgu.
Aktualno

Poleg govedorejcev in prašičerejcev posledice epidemije čutijo tudi zelenjadarji

Posledice vsesplošnega zaprtja zaradi omejevanja širjenja okužb s koronavirusom čutijo v vseh kmetijskih panogah. Ob govedorejcih in prašičerejcih se s težavami spopadajo tudi pridelovalci povrtnin. Odkup pridelkov je začel vnovič zastajati že sredi novembra, do danes pa so se razmere po pričakovanju samo še poslabšale. Že junija smo poročali, da so imeli pomurski pridelovalci zelenjave in krompirja precej težav s prodajo, tudi po tem, ko so se razmere na trgu po ustavitvi dejavnosti ob prvem valu epidemije že začele normalizirati. Poleg zaprtja šol, gostinskega in turističnega sektorja so jim udarec zadali tudi trgovci z uvozom poceni pridelkov iz južnih držav, s čimer so zniževali odkupne cene domače zelenjave.

Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da je šlo pri lanski prodaji povrtnin za konstantne težave, v največji meri zaradi zaprtja javnih zavodov, hotelov in gostiln v regiji. »Dobavitelji s to tržno nišo so izgubili trg,« pravi Režonja, ki upa, da se bodo v zimskem obdobju zadeve stabilizirale. »Nekatere zelenjadnice se lahko tudi predelajo ali kisajo, večja težava je bila pri sveži solati, saj so jo morali marsikje uničiti.« Krompir se je po besedah Režonje nekaj časa dobro prodajal, potem pa je odkupna cena padla. Pri tem je še ostalo nekaj rezerve, saj je krompir poljščina, ki se lahko dlje časa skladišči, a tudi to ne more trajati v nedogled. »Upamo, da se bodo razmere normalizirale, če se bodo odprli javni zavodi in bo promet spet stekel. V regiji opažamo tudi precejšnji porast povpraševanja pri kmetih, saj potrošniki bistveno raje posegajo po domačih kot po uvoženih pridelkih. To nam sporočajo tudi kmetje in to je edina prava zgodba za slovensko kmetijstvo. Tega si lahko samo želimo tudi v prihodnje, saj bomo lahko le tako zagotovili dolgoročno stabilnost pri domačih pridelovalcih.« Glede pomoči kmetijstvu iz vladnih protikoronskih svežnjev Režonja pravi, da so bili vsi kmetijski sektorji deležni približno enakih pomoči, pri čemer ni bilo posebnih ukrepov, namenjenih samo povrtninarjem. Kmetje so med drugim poleg splošnih kriznih pomoči upravičeni tudi do pomoči v primeru dopolnilnih dejavnosti, če ne dosegajo 70 odstotkov lanskega prometa, v kar so po njegovih besedah zajeti tudi profesionalni povrtninarji.

c502f73a34d86e8836df3aeee24344ca
Jure Zauneker
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pravi, da je šlo pri lanski prodaji povrtnin za konstantne težave, v največji meri zaradi zaprtja javnih zavodov, hotelov in gostiln v regiji.

Za domače kooperative pridelovalcev

Že ob prvem valu epidemije je kmetijsko ministrstvo, ki ga je takrat še vodila Aleksandra Pivec, napovedalo več sredstev za spodbujanje samooskrbe, med drugim za gradnjo rastlinjakov in povečanje obsega kontrolirane pridelave zelenjave v državi. Režonja pravi, da so sredstva na voljo in da je ta zadeva zaživela, tudi v zavodu so v sodelovanju s Kmetijskim inštitutom kot podizvajalci postavili nov rastlinjak. Menijo, da bi morali pridelavo zelenjave organizirati podobno, kot so jo večji pridelovalci paradižnika v regiji, torej s pomočjo geotermalne energije. Pri tem pa bi bila po besedah Režonje najprimernejša pridelava v obliki kooperativ. »Taka organiziranost je primernejša tudi za tovrstne situacije, ko lahko prihaja do širjenja okužb. Z več manjšimi pridelovalnimi središči bi lahko tudi strukturno pokrili večji del povrtninske pridelave, saj so na tem področju na trgu številne priložnosti, tako doma kot v tujini. Glede razvoja na tem področju sem optimist.« O bojazni nekaterih pridelovalcev, da bi se zaradi možnosti pridobitve sredstev za vlaganja v panogi pojavili tudi špekulanti, Režonja pravi, da načeloma podpirajo to, da tisti, ki imajo sredstva na razpolago, ta tudi vlagajo v tovrstne dejavnosti. »Je pa seveda treba pri tem paziti tudi na to, da bodo imeli delo domači ljudje, prav tako je treba biti pozoren, da ostanejo kmetijska zemljišča v domači lasti.«

101e46c7614628513ea0d9a23bcaaf71
Jure Zauneker
Poleg zaprtja šol, gostinskega in turističnega sektorja so domačim pridelovalcem udarec zadali tudi trgovci z uvozom poceni pridelkov iz južnih držav, s čimer so zniževali odkupne cene domače zelenjave.

Najslabše v 40 letih

Drago Jakob iz Lipovec pravi, da so razmere slabe. »Nič ni tako, kot bi moralo biti.« Na kmetiji, katere vodenje je sicer prepustil sinu Dejanu, med drugim pridelujejo čebulo, krompir, papriko, zelje in por. Pri prodaji pogodbeno sodelujejo z eno večjih trgovskih verig v državi, a je kljub temu v zadnjem času odkup zastal. Trenutno imajo v zalogi 100 ton krompirja, saj se po njegovih besedah zadeve že dva meseca ne premaknejo. »Trgovci ponujajo domnevno slovenske izdelke, ne vem, kje so jih dobili,« se sprašuje Jakob, ki ga moti predvsem dejstvo, da v Slovenijo uvažajo poceni pridelke iz drugih držav. Tako lahko med drugim trgovci ali preprodajalci uvozijo hrvaški krompir po ceni 8 centov za kilogram, medtem ko so ga sami prodajali za 24 centov po kilogramu, kar pomeni, da tako nizkim cenam slovenski pridelovalci ne morejo konkurirati. »Za tako stanje je kriv sistem, na državni ravni bi morali vzpostaviti neki nadzor nad uvozom. S kmetijstvom se ukvarjam že 40 let, pa še nikoli ni bilo tako kritično kot lani.« Družina upravlja tudi turistično kmetijo v Lipovcih, na kateri so prav tako porabili veliko doma pridelane hrane, zaradi zaprtja jih je kriza še bolj prizadela. Nekoliko več so lani prodali čebule, ki je še vedno imajo tri tone v zalogi, vendar se je tudi na tem področju v zadnjih dveh mesecih odkup povsem ustavil. Sam misli, da večina domačih potrošnikov še vedno ni nagnjena k temu, da bi kupovala pri domačih pridelovalcih. »Mi sicer nekaj prodamo tudi doma, ampak večina ljudi samo čaka na akcije v trgovskih središčih, medtem ko domači pridelovalci prodamo manj, ni nam enostavno.«

76d14a55596261d1faa44081748d1971
Timotej Milanov
"Bili smo povsem pozabljeni. Lahko se zgodi, da bo v tem letu 30 odstotkov zelenjadarjev opustilo pridelavo," pravi Robert Wernig iz zadruge Vrtovi panonski.

Na zelenjadarje so pozabili

»To leto je najbolje pozabiti,« o lanski sezoni pravi Robert Wernig iz zadruge Vrtovi panonski. Kot pojasni, so se razmere resda nekoliko izboljšale po prvem valu epidemije, a so se nato cene povsem zrušile. »Danes morajo kmetje krompir za 10 centov po kilogramu voziti v Maribor. Ogromno kmetov je krompir prodalo tudi za krmo,« pravi Wernig, ki pojasnjuje, da imajo v skladišču še veliko kitajskega zelja in radiča, nekaj zelenjave so morali tudi zmulčiti. Tudi po njegovih izkušnjah grosistov ne zanima stanje domačih pridelovalcev, saj so lahko uvažali poceni zelenjavo iz Hrvaške, kjer je tamkajšnji pridelovalci zaradi slabe turistične sezone niso mogli prodati. Glede večjega povpraševanja po domačih pridelkih pravi, da se je to spomladi res pokazalo, a da je šlo pri tem samo za učinek strahu, saj so bili ljudje v skrbeh, da ne bi pošle zaloge hrane. »Upali smo, da se bo to povpraševanje po domači hrani ohranilo, a so se naši upi razblinili. Kasneje je namreč vnovič prevladal ta socialni vidik in danes spet vsi gledajo samo na cene.« Vladni ukrepi, pravi, zanje niso uporabni. »Morda pridejo prav večjim poljedelcem, govedorejcem in prašičerejcem, za zelenjadarje pa niso pomembni. Bili smo povsem pozabljeni. Lahko se zgodi, da bo v tem letu 30 odstotkov zelenjadarjev opustilo pridelavo.« Sredstva za gradnjo rastlinjakov so po njegovih besedah koristila samo večjim pridelovalcem. »Dvomim, da je kateri od manjših pridelovalcev upal iti v večje investicije.«