vestnik

V bogatejših državah so ljudje bolj zdravi

Majda Horvat, 12. 9. 2018
Majda Horvat
Tatjana Krajnc Nikolić je poudarila, da imamo v Sloveniji štiri presejalne programe za zgodnje odkrivanje raka, vendar je imeti tudi najboljše zaman, če ljudje tega ne uporabljajo.
Aktualno

Brez razlike so za vsakega v Sloveniji namenjeni presejalni programi, a čeprav so ti testi po delovanju podobni Rolls Royceu med avtomobili, ga ne želijo povsod enako voziti. 

Brez denarja ne gre, tudi pri ohranjanju in krepitvi zdravja ne, je priznala Tatjana Krajnc Nikolić, predstojnica murskosoboške enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dejstvo je, da so v bogatejših državah in pokrajinah tudi ljudje bolj zdravi. Vendar pa pri ohranjanju zdravja ni vse v denarju. Za zdravje lahko veliko naredi vsak sam, ne glede na to, koliko denarja ima. "Saj vemo, da so najboljše zadeve v življenju vedno zastonj, in tudi to, kar lahko sami naredimo za svoje zdravje," je na današnjem 1. regijskem srečanju občin Pomurja, ki so ga naslovili Skupaj do zdravja v naših občinah, še poudarila Krajnc Nikolićeva. Del skrbi vsakega posameznika za lastno zdravje pa je tudi sodelovanje v preventivnih in presejalnih zdravstvenih programih.

54448a8168199adc06c5d27c9bb53e4f
Sašo Bizjak
Kako zdravimo živimo v pomurskih občinah?

V Sloveniji imamo tri utečene programe za zgodnje odkrivanje raka in sicer za rak dojke, materničnega vrata in debelega črevesa ter danke, in čeprav Slovenija s tem v primerjavi z veliko bolj bogatimi in razvitimi državami prednjači, skoraj vsak drugi prejemnik vabila za sodelovanje v programu Svit tega vrže v koš. "To je enako, kot da imamo Rolls Roycea, vendar pa ga ne vozimo," je bila slikovita Krajnc Nikolićeva.


Polletno poročilo programa Svit, ki ga je predstavil Martin Ranfl, specialist javnega zdravja pri NIJZ, namreč razkriva, da je odzivnost pri programu Svit še vedno najslabša v vzhodni Sloveniji in z izjemo Kopra najboljša v občinah na zahodu države. Pomurska regija je po polletnih podatkih zabeležila 63,3 odstotni delež odzivnosti, kar je za skoraj pet odstotnih točk boljše v primerjavi s predhodnimi podatki, vendar pa je to še zmeraj pod slovenskim povprečjem, ki je znašalo 65,3 odstotkov. "Želimo si, da bi dosegli vsaj 70 odstotno odzivnost in iščemo vse možnosti, da bi jo povečali," je povedal Ranfl. Prav zato so pozvali predstavnike občin k sodelovanju in povezovanju pri preventivnem delovanju ter zdravstvenem ozaveščanju občanov.


Ob tem so jim ponudili tudi manjše promocijske plakate programa Svit, ki naj jih v občinskih prostorih izobesijo na notranjo stran straniščnih vrat. Tudi za to dejanje lokalna skupnost ne potrebuje denar, ampak samo dobro voljo in posluh za sporočila, ki so pomembna za zdravje ljudi. In na srečo straniščna vrata javnih ustanov še niso "naprodaj" za marketinško oglaševanje na primer osvežilnih sladkih pijač ali žvečilnih gumijev.