Sejo, ki je bila spet sklicana, ne da bi o tem obvestili javnost in medije, je Leljak kmalu potem zapustil, saj njegovega predloga niso uvrstili na dnevni red. Predsedujoči svetu ustanoviteljic, tišinski župan Franc Horvat, pravi, da predloga niso podprli, ker gre za zadevo, o kateri mora odločati skupščina javnega podjetja in ne svet ustanoviteljic. Kot še pove, jih je Leljak presenetil s svojim nastopom. Leljak pravi, da je odšel tudi zaradi tega, ker Cipot županom ni želel povedati, komu in zakaj je Cerop dal v lanskem letu 91 tisoč evrov posojila, kot izhaja iz letnega poročila družbe. Družba je dala posojilo s petletno dobo odplačevanja in 1-odstotno obrestno mero. »Kako si lahko direktor javnega podjetja dovoli, da županom ne posreduje tega odgovora,« se sprašuje Leljak. Kot pravi, bi lahko svet ustanoviteljic prav tako predlagal skupščini razrešitev direktorja. Horvat pojasnjuje, da je bilo na seji izpostavljeno veliko vprašanj in da se ne spomni vprašanja v zvezi s posojilom.
Kmalu bo znana odločitev računskega sodišča
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski poslanec iz Svobode se je zmotil in podprl predlog SDS
Odbor DZ za notranjo politiko je danes potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma. Kljub nasprotovanju poslancev koalicije, je bil predlog ob podpori pomurskega poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet.
Kot smo že poročali, računsko sodišče pregleduje poslovanje Ceropa v letih od 2015 do 2018, ko je javno podjetje med drugim vodilo projekt gradnje medgeneracijskega središča Mensana v Murski Soboti, ki je svoja vrata odprlo leta 2018, projekt pa je bil vreden 3,6 milijona evrov. V Mensani so poleg poslovnega dela zgradili tudi 12 stanovanj za trg, ki so jih že prodali. Računsko sodišče je namreč že ugotovilo, da Cerop v tem obdobju v kar 80 odstotkih svojih dejavnosti ni izvajal nalog, za katere je bil ustanovljen, temveč je izvajal naloge za zunanje naročnike. Cipot je te očitke takrat zavrnil in povedal, da so v javnem podjetju dolžni poskrbeti za vse odpadke, ki nastanejo v regiji, ne pa samo za tiste na podlagi koncesijske dejavnosti.
Leljak: V Mensano so vlagali nezakonito
Župani so medtem že dobili osnutek revizijskega poročila, na katerega se še morajo odzvati, zato zaenkrat še ni javno. »Že zdaj pa lahko povem, da je bilo ugotovljenih veliko nepravilnosti,« pravi Leljak, ki meni, da bi se morali morebitni presežki, ki jih javno podjetje ustvari s poslovanjem na tako imenovanem tržnem delu, poznati pri nižji ceni položnic. »Vsak evro, ki je šel v gradnjo Mensane, je bil v ta namen zapravljen nezakonito,« meni Leljak in pri tem dodaja, da bi lahko Cerop izvajal tudi dejavnost odvoza odpadkov, ki bi bila tako po njegovem mnenju cenejša. »Tržna dejavnost javnega podjetja je dovoljena, tudi sam to podpiram, če bi na podlagi tam ustvarjenih prihodkov zniževali ceno osnovne dejavnosti, ne pa da tisti denar vlagajo v gradnjo stanovanj in druge projekte, za katere niso bili ustanovljeni,« še pove Leljak.
Elaborat z zgolj polovično podporo
Župani so sicer na seji sveta ustanoviteljic sprejeli elaborat gospodarske javne službe obdelave in odlaganja odpadkov, a so tega potrdili samo župani, ki imajo skupaj zgolj 53 odstotkov glasov v svetu. Prisotni župani so sicer predstavljali občine, ki imajo skupno 74 odstotkov glasov v svetu ustanoviteljic. Horvat pravi, da so imeli nekateri župani zadržke predvsem glede določenih vsebin, ki so tudi predmet revizije, zaradi česar so menili, da bi moral dokument najprej pregledati revizor. Horvat pa meni, da dokument, ki še ni bil potrjen, ne more biti že predhodno predmet revizije.
Leljak napoveduje, da bo takoj, ko bo revizijsko poročilo javno, sklical tiskovno konferenco, na kateri bo zahteval razrešitev Cipota, za kar si po njegovih besedah prizadeva več pomurskih občin.
Po seji sveta ustanoviteljic je bila tudi skupščina javnega podjetja, ki ji predseduje župan Kobilja Robert Ščap, na tej so potrdili poslovni načrt družbe za leto 2020, ki je bil potrjen z veliko večino prisotnih. Ščap glede revizije računskega sodišča meni, da ta ni ugotovila velikih kršitev, temveč zgolj nekatere pomanjkljivosti, glede katerih bodo občine še imele priložnost podati pojasnila. Tudi sam se ne spomni, da bi bilo na seji postavljeno vprašanje okoli omenjenega posojila. Na vprašanje, ali sam ve, komu je bil denar posojen, je odgovoril, da naj se s tem vprašanjem obrnemo na vodstvo družbe.
Za pojasnila smo želeli prositi tudi Franca Cipota, ki pa se na naše klice ni odzival.
Preberite še: Pritisk na pomurske občine zaradi Mensane