vestnik

V ekološkem načinu kmetovanja so našli svoj smisel

Marina Vrbnjak, 9. 4. 2018
Marina Vrbnjak
Marko Slavič: »Država izvora naših izdelkov je še vedno samo Slovenija.« fotografija marina vrbnjak
Aktualno

Trenutno obdelujejo 68 hektarjev njivskih površin, na katerih letno zraste od 250 do 300 ton pridelkov, imajo pa tudi več kot 80 let star travniški sadovnjak. Vsa žita meljejo sami v svojem mlinu na kamen.

V Vučji vasi, v neposredni bližini reke Mure, se je pred dvanajstimi leti začela pisati prav posebna zgodba. Marko Slavič, ki je po svojih starih starših prevzel kmetijo, je ugotovil, da ta ne bo mogla rasti samo s klasičnimi kulturami, zato sta se z ženo Vanjo odločila za preusmeritev v ekološko kmetijstvo.
»Ogromno noči je bilo neprespanih, ko sva še delala sama. A vedno si delal z veseljem, četudi si bil utrujen,« se začetkov spominja Marko Slavič. Postopoma sta oba z ženo pustila službi, on kot kmetijski svetovalec in ona kot pravnica, ter začela pisati svojo zgodbo, ki sta jo poimenovala Vila Natura.

Začeli z jabolčnim sokom in kisom

Trenutno obdelujejo 68 hektarjev njivskih površin, na katerih letno zraste od 250 do 300 ton pridelkov, imajo pa tudi več kot 80 let star travniški sadovnjak. Prva izdelka, ki so ju dali na tržišče, sta bila jabolčni sok in kis iz starih sort jabolk, zadnjega pridelujejo še danes, a v omejenih količinah. Ko so pridobili ekološki certifikat za vse njivske površine, so na poljih našle svoj prostor tudi bio kulture.
Sprva so se ukvarjali samo s pridelavo, predelavo pa prepustili drugim, leta 2014 pa so se odločili za večjo investicijo in kupili čistilnik za žito in oljnice, kupili luščilnik žita in mlin na kamen. Lasten stroj za čiščenje žita povečuje kakovost njihovih izdelkov, saj omogoča, da žita očistijo takoj po žetvi, po potrebi pa še pred mletjem.

Proizvodnjo preselili v Mursko Soboto

Ker so sčasoma prerasli začetne okvire, se je pokazala potreba po večjem prostoru in tako so lani preselili proizvodnjo v Mursko Soboto in investirali sredstva v nakup avtomatske pakirne linije. V Vučji vasi, kjer je trenutno na stari domačiji mogoče najti samo še kmečko sobo in prodajalno, so obdržali luščilnik, zato prvo fazo luščenja še vedno opravijo tam, mletje z mlinom na kamen in pakiranje pa potekata v Murski Soboti.
»Potrošnik naj ve, da so vsa ta žita šla skozi naše roke v predelavo. Mi smo pridelali, prevzeli, očistili, poskrbeli za to surovino in potem je šla v predelavo. Ta del je zelo pomemben,« opozarja Slavič in dodaja, da je na svetu ogromno surovin, a potrošnik velikokrat ne ve, od kod je surovina v vrečki prišla. »Država izvora naših izdelkov je še vedno samo Slovenija,« dodaja, saj vsa žita in oljnice pridelajo na poljih med Vučjo vasjo in Ormožem. »Če kupite nemški eko izdelek in na njem piše poreklo EU, to ne pomeni, da je izdelek pridelan v Nemčiji, razen če je izrecno navedeno. Tega se potrošniki ne zavedajo.« Sam želi potrošnikom zagotoviti le najboljše, le tisto, kar zraste na domačih tleh.

Zelo pomembno je kolobarjenje

Na trgu je veliko kmetovalcev, ki se ukvarjajo tako z ekološko kot konvencionalno pridelavo. »Mi se ukvarjamo samo z ekološko pridelavo in imamo certifikat samo za ekološke izdelke in ekološke surovine,« poudarja Slavič. Na poljih ne uporabljajo nobenih gnojil, nobenih sredstev – niti tistih, ki so dovoljena v ekološki pridelavi in so naravna. Preskrbljenost tal s hranili skušajo uravnavati po drugačnih metodah, to je s setvijo detelje, da dobijo dušik, s setvijo rastlin, ki dajo ogromno organske mase, in podobno. Tudi kolobarjenje je zelo pomembno. »Prednost ekološke pridelave je, da se lahko držimo kolobarja, ker imamo res širok nabor rastlin, ki jih sejemo.« Trenutno sejejo okoli 13 do 15 rastlin in čeprav je kolobar pri tem težje sestaviti, jim za zdaj uspeva.
Hkrati poudarja, da je ekološka pridelava prerasla v dokaj resno zadevo. Tehnika se razvija in za vsako kulturo je mogoče najti ustrezno orodje, kar pomeni, da se je nabor agrotehničnih pripomočkov povečal. Osnovno orodje v ekološki pridelavi je česalo, s katerim posevek negujejo, hkrati pa se ob tem izruva plevel. Na voljo pa so tudi že pripomočki na senzorje.

Kupcem ponujajo res sveže izdelke

Na njihovih poljih poleg pire, ajde, kamuta, enozrnice, pšenice, rži, prosa, koruze, ovsa in ječmena uspevajo tudi oljnice: buče, sončnice, lan, oljna ogrščica in konoplja, iz katerih pridelajo omamno dišeča olja. Svojim kupcem ponujajo širok spekter izdelkov, vseh je okoli šestdeset – bio moko, kašo, zdrob, žita, kosmiče, testenine, olja …
Zelo so ponosni na to, da vsa žita meljejo sami v svojem mlinu na kamen. Izdelke po Sloveniji razvažajo tedensko in ne delajo zalog, s tem pa kupcem zagotavljajo res sveže izdelke. »Meljemo tedensko, kar je še posebej pomembno pri polnozrnati moki. S tem potrošniku damo najvišjo kakovost.« Tudi bio olja stiskajo mesečno in s tem zagotovijo njihovo svežino.

Izvažajo tudi v Rusijo, Italijo in Francijo

S svojimi izdelki oskrbujejo večje trgovine po Sloveniji (Mercator, Tuš, Interspar), pojavljajo se tudi v večini specializiranih trgovin z ekološkimi izdelki, imajo pa še internetno prodajo. Uspešno so prodrli tudi v tujino – predvsem Rusijo, Italijo in Francijo, njihovo bučno olje pa obožujejo tudi Finci. Letno v tujino izvozijo okoli 15–20 odstotkov svojih izdelkov.
Posebej pa so veseli, da so njihove izdelke uvedle skoraj vse bližnje šole in vrtci, saj tako otrokom zagotavljajo kakovostno in ekološko domačo hrano.
»Vsak ekološki kmet ima veliko odgovornost, moraš čutiti ljubezen do zemlje in delati pošteno. Meni veliko pomeni to, da sem dejansko razbremenil svoje otroke z vsemi škropivi, ki so se pojavljala, in z vsemi gnojili. V ekološkem načinu kmetovanja smo našli svoj smisel.«