Pred časom smo opazili, da so v Gornji Radgoni odstranili dve knjigobežnici, eno na otroškem igrišču v Lackovi ulici, drugo v mestnem parku, zato smo se za pojasnila obrnili na pobudnike in izvajalce projekta njihove vzpostavitve, Društvo za dvig kakovosti življenja Tenzin. Kot nam je povedala Mojca Muhič, je bil razlog za to razpadanje ohišja knjigobežnic zaradi vremenskih vplivov. »Člani društva so za okvir knjigobežnic izbrali trpežne zunanje OSB-plošče, ki pa žal niso bile kos vremenskim vplivom, zato so stojala pod težo knjig začela razpadati. V dogovoru z Občino Gornja Radgona smo dve stojali že umaknili iz uporabe, preostali dve zunanji stojali pa bomo umaknili v kratkem.« Stojala so bila odpeljana v mizarsko delavnico z namenom obnove nosilnih lesenih okvirjev in okrepitve kovinskih podstavkov, za obnovo knjigobežnic pa morajo člani društva sredstva šele zbrati, ob tem pa so po besedah Muhičeve prepričani, da jim dosedanji podporniki pomoči tudi tokrat ne bodo odrekli.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se v ljutomerski knjižnici ponavlja lanski scenarij iz soboškega zdravstvenega doma?
Občina sprejema nov ustanovitveni odlok, svet zavoda pa hiti s postopkom imenovanja direktorja.
Društvo se je projekta vzpostavitve knjigobežnic lotilo leta 2016, ko so člani svoje poslanstvo odkrili na področju razvoja ustvarjalnih potencialov. »Pojavila se je želja, da bi izdelali nekaj, kar bo ne samo lepo na pogled, ampak bo služilo tudi skupnemu dobremu namenu. Razmišljali smo, kateri material bi izbrali kot podlago za svoje javne likovne delavnice, in pojavila se je zamisel o poslikavi odsluženega ladijskega poda, ki ga je mogoče razrezati na priročne manjše deščice. Tako se je rodila ideja o izdelavi knjigobežnic – lesenih polic s knjigami, kamor bi lahko ljudje odložili odvečne knjige in jih brezplačno predali tistim, ki jih želijo brati, bodisi ob postanku na javnem kraju ali v zavetju svojega doma,« je rojstvo ideje o knjigobežnicah opisala Muhičeva. Svojo zamisel so predstavili takratni direktorici Javnega zavoda Kultprotur Gornja Radgona Normi Bale in ta jo je z veseljem podprla. Zavod Kultprotur in Občina Gornja Radgona sta nato prispevala potrebna sredstva za izdelavo osmih knjigobežnic in projekt je stekel.
Mnogo več kot le stojala
Za javne ustvarjalne likovne delavnice so člani društva izbrali območje ob nabrežju reke Mure, kjer se giblje veliko ljudi. Odločili so se, da jih ne bodo posebej vabili, ampak bodo skušali naključne mimoidoče spontano vključiti v ustvarjanje. Pri tem so jim pomagali otroci, ki so se prišli igrat v sosednji park in so nato starše za roke privlekli k mizam za ustvarjanje. Uresničila se je tudi skrita želja: mnogi starši so – ob čakanju na otroke, ki so navdušeno slikali – premagali svoje zadržke in tudi sami prijeli za čopiče. Posamezna delavnica je imela tudi do 40 udeležencev, v ustvarjanje so se vključili tudi nekateri člani likovnih društev Gornja Radgona in Sveti Jurij ob Ščavnici.
V letu 2016 so izvedli štiri javne delavnice poslikave lesenih deščic za projekt knjigobežnic. V naslednjem letu so poslikavo lesenih deščic nadaljevali v Domu starejših občanov Gornja Radgona in na izbranih mestih v naravi. V drugi polovici leta 2017 so nato s pomočjo sredstev Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS in mizarskega mojstra Primoža Vrbaniča izdelali osem barvitih lesenih stojal z vratci, na katera so pritrdili lesene deščice. Stekla za zasteklitev vrat je podarilo podjetje Reflex, strehe in kovinske napise podjetje Arcont, kavarna Pomaranča iz Murske Sobote pa je podarila dve kamniti stojali za vrtne senčnike. S pomočjo donacije knjižnice in Občine Gornja Radgona so stojala dobila kovinske noge, nasajene v kamnite podstavke.
Knjigobežnice so člani društva Tenzin izročili v uporabo ob kulturnem prazniku leta 2018. Notranje knjigobežnice so takrat prejeli knjižnica, mladinski center, zdravstveni dom in dom starejših občanov, zunanja stojala pa so člani postavili v parku v Lackovi ulici, ob vrtcu Manka Golarja, v radgonskem mestnem parku in v parku gradu Negova.
Projekt je bil med prebivalci Gornje Radgone zelo lepo sprejet. Za oskrbo stojal s knjigami je poleg občanov vestno skrbela gornjeradgonska knjižnica. »Vsaka deščica, ki krasi ta stojala, nosi v sebi tiho posvetilo avtorja, da skozi svojo ustvarjalnost prispeva h kakovostnemu preživljanju prostega časa, k povezanosti med nami, k spoštovanju in ohranjanju kulturne in naravne dediščine, k vzgoji naših otrok skozi branje, k ozaveščanju in širitvi naših obzorij. Zaradi vsega tega so radgonske knjigobežnice mnogo več kot zgolj stojala za knjige,« je še povedala Muhičeva, ki upa, da bodo obnovljene knjigobežnice kmalu vrnjene v uporabo.