V tej najmanjši slovenski občini, ki meji z Madžarsko, so kanček prikaza žetvenega opravila želeli prenesti tudi na mlajši kobiljski rod, kar jim že devet let tudi uspeva. Mladi so ob prikazu žetve pšenice videli, kako se pride do koščka kruha. Pisana druščina žanjcev in žanjic se je najprej zbrala v Športno rekreacijskem centru na Kobilju, kjer so kobiljski ljudski pevci za uvod v žetev zapeli nekaj domačih ljudskih pesmi. Vse zbrane sta pozdravila in poudarila pomen prikaza žetve pšenice župan občine Kobilje Robert Ščap in predsednica Društva upokojencev Kobilje Marjeta Vugrinec.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Veržeju odprli največjo investicijo v zgodovini občine
V Veržeju so danes odprli nov štirioddelčni vrtec. Gre za največjo investicijo v zgodovini občine, za katero so si odgovorni zaradi dotrajanosti starega objekta že dalj časa prizadevali.
Nato se je povorka odpravila na bližnjo njivo ob potoku Čebiš, kjer so se lotili ročne košnje pšenice. Kljub vročini in znoju na čelu, so s spretnimi rokami začeli s prikazom ročne košnje pšenice. V prikazu so sodelovali člani Društva upokojencev Kobilje, Društva upokojencev Puconci, pobratenega Društva upokojencev Mihovljan iz sosednje Hrvaške, ki so s seboj na njivo vzeli ročne kose in srpe ter se oblekli v nekdanja kmečka oblačila. Sodelovali pa so tudi člani pobratenega Društva upokojencev Hrvatini pri Kopru in gostje iz Madžarske in Avstrije. Šlo je za mednarodni prikaz ročne košnje pšenice, kajti vsi, ki so se udeležili prikaza, so spoznali nekdanje žetveno opravilo ter ob tem kolo časa zavrteli za nekaj desetletij nazaj.
Društvo upokojencev Kobilje je na slikovit način prikazalo potek od žetve pšenice do kruha. Kosci so kosili z ročnimi kosami, nato so iz pokošene pšenice ročno naredili povresla, nato pa so ženske s srpi pokošeno pšenico dale na povresla, ki so se nato zvezala v snope, katere so možje zlagali v križe. Brž, ko se je pšenična njiva pokosila, so pšenico naložili na voz. Žetveni prikaz je potekal na njivi Jožeta Loperta iz Kobilja. Pšenico pa je zasejal mladi kmetovalec Tomaž Ferencek iz Kobilja.
Ko se je pšenica pokosila, so pokošeno njivo z velikimi grabljami »kvatre« pograbljali, pri čemer so pograbljali klasje. Med košnjo so domače ženske iz Kobilja prinesle domače jedi, ki sodijo k temu opravilu, in sicer dve veliki košari dobrot, kjer so bile makove in orehove pogače, pereci in domači kruh ter mesne jedi. Vsi, ki so se udeležili prikaza žetve na stari način, so podoživeli nekaj domačega ter sklenili, da se prihodnje leto spet srečajo na košnji pšenice, saj bo takrat že deseta, jubilejna žetev.
