V ozvezdju še tretja večernica za Petra Svetino

Pesniku, pisatelju in slovenistu Petru Svetini so v Gledališču Park v Murski Soboti za pesniško zbirko Molitvice s stopnic podelili že njegovo tretjo večernico, nagrado za najbolj izvirno otroško in mladinsko leposlovno delo preteklega leta. Večernica se že enaindvajseto leto podeljuje v okviru srečanja mladinskih pisateljev Oko besede, ki ga organizira Društvo za humanistična vprašanja Argo

Pet del, štirje avtorji

Za večernico, ki jo podeljuje časopisno-založniška hiša Večer skupaj z društvom Argo in revijo Otrok in knjiga, so se v ožjem izboru potegovala še štiri dela, in sicer zbirka kratkih zgodb nagrajenega avtorja Sosed pod stropom ter še Zvezde vabijo Mihe Mazzinija, pesniška zbirka Čarimatika Bine Štampe Žmavc in mladinski roman Avtobus ob treh Nataše Konc Lorenzutti. Strokovna komisija je izbrala delo Svetine, ki je to nagrado prejel tudi lansko leto, letos pa je bil med finalisti kar z dvema deloma, kar se doslej še ni zgodilo.

»Ge man čijsto, čista čijsto vejst,« je dr. Igor Saksida, predsednik strokovne žirije, parafraziral prekmurske raperje, ko je na odru prebral utemeljitev, zakaj so izbrali ravno to Svetinovo delo. Svetinove Molitvice so, meni, nedvomno eno pomembnejših pesniških zbirk v sodobni slovenski mladinski poeziji, njihova magičnost v sozvočju z ilustracijami pa nudi skoraj hipen, a nepozaben in pretresljiv bralni užitek. »Izvrstna pesniška zbirka Molitvice s stopnic je presunljivo iskrena in prepričljiva zaradi 'sporočilnega minimuma', tudi sicer značilnega za nekatera besedila Svetine – tudi, kadar gre za poetiko nonsensa –, ki književnega sporočila ne gradi le na povedanem, ampak tudi ali celo predvsem na tem, kar ostaja neizrečeno in presežno,« je v utemeljitvi zapisala strokovna žirija. Otrok v Svetinovi poeziji pa ostaja v svoji prošnji, žalosti in ljubezni otroško naiven

Rad bi ploskal iz dvorane

Podeljene nagrade na soboškem odru je bil Svetina vesel, a je hkrati spomnil, da so v šoli tistim, ki so jih vedno hvalili pred drugimi, rekli piflar. Nam pa je še povedal, da bo vesel tudi, ko jo bo dobil kdo drug "in bom lahko sam ploskal iz dvorane". Mu je pa Saksida svetoval, naj v prihodnje raje piše kratke zgodbe, ki bodo dolge vsaj tako kot Ana Karenina, da bodo večernico lahko dobili še drugi.
O svojih pesmih Svetina pravi: »Te pesmi so vsakdanje, občutek imam, da predstavijo vsakdanjik, ki otroka obkroža, babico, dedka, mamo, muco in samo želel sem si, da bi bile za bralca čim bolj prepričljive in iskrene.« Doda pa še, da je po njegovem mnenju pri literaturi zmeraj dobro, da lahko bralec angažira svoje možgane in spomin, ker gre drugače prebrano prehitro v pozabo.
Letošnja večernica je večernica z najmanj besedami v vsej svoji zgodovini, pa je povedala Petra Vidali, urednica kulture pri Večeru, ki mu je večernico izročila. V nagrajeni pesniški zbirki je le sedem pesmic, a so te mojstrsko izpisane in izklesane ter v jeziku, tako Saksida, ki se bliža »zajčevski poetiki molka«, zastiranja in zgolj nakazovanja neizrekljivega. In ravno to je moč poezije, da lahko še tako drobna pesem ali verz, če sta dobra, zapolnita misli in razvijeta velike ideje.