vestnik

Ne obračajmo se stran: V Pomurju 44-odstotni porast nasilja v družini.

M.V., 25. 3. 2021
Marina Vrbnjak
Direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja in Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Pomurje
Aktualno

Epidemija je globoko posegla tudi na področje nasilja v družini. "Ne obračajmo se stran," poudarja direktorica CSD Pomurje, Sandra Fekonja.

"Izredno zaskrbljujoč podatek je, da v obdobju od meseca oktobra lansko leto pa vse do danes beležimo kar 44-odstotni porast obravnav nasilja v družini v primerjavi z enakim obdobjem lansko leto. Čas je, da začnemo razmišljati in delovati drugače. Pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje v družini vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank," je na tiskovni konferenci poudarila direktorica CSD Pomurje Sandra Fekonja.
Prav ta zaskrbljujoč podatek je bil povod, da so tiskovno konferenco, skupaj z Varno hišo in Karitasom tudi organizirali. Porast nasilja v družini se odraža tako po pogostosti, kot tudi po sami intenziteti.

sandra-fekonja, csd
Marina Vrbnjak
Janja Legen, strokovni vodja Varne hiša Pomurja

Pomembno je poudarjati ničelno toleranco
"Zavedati se moramo, da je lahko marsikatera ženska v družini, žrtev nasilja. Zato je izjemno pomembno, poudarjati ničelno toleranco in res spodbujati, da žrtve nasilja o tem spregovorijo," je še povedala povedala Fekonjeva.
Žrtve nasilje se lahko obrnejo na katero koli izmed enot Centra za socialno delo Pomurje. Bodisi je to Murska Sobota, Gornja Radgona, Ljutomer ali Lendava. Kadar pa do neke nujne situacije pride izven poslovnega časa CSD-ja pa lahko žrtvi pomagajo in nudijo pomoč preko njihove interventne službe.
Zaporna kazen do petih let
Da pri nasilju nikoli ne gre za konflikt, pa je poudarila Saša Car, koordinatorica za preprečevanje nasilja na CSD Pomurje.  "Nikoli ne gre za spor med dvema osebama, ne gre za neko dejanje, ki spada v intimni družinski krog, za zaprta vrata stanovanja ali hiše, ampak gre za kaznivo dejanje. Nasilje v družini je kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Je tako hudo kaznivo dejanje, da je zanj predpisana zaporna kazen do petih let. Tudi o tem se premalo govori." Pri tem je poudarila, da žrtve same velikokrat nimajo možnosti poklicati na pomoč. "Edini glas žrtve je lahko mogoče sosed, zato je toliko bolj pomembno, da ko zaznamo nasilje, ga tudi prijavimo." Prijava je lahko tudi anonimna.

sandra-fekonja, csd
Marina Vrbnjak
"Pokažimo storilcem, da njihovega vedenja ne podpiramo, ne obračajmo se stran in zavedajmo se, da je nasilje v družini vsakodnevna realnost mnogih naših prijateljic, hčerk, vnukinj, sosed, sodelavk in znank," je na tiskovni konferenci poudarila direktorica CSD Pomurje, Sandra Fekonja.

Žrtve se počutijo manjvredne
»Kako to, da žrtve ne odidejo? Zavedati se moramo, da se počutijo manjvredne. Občutijo nemoč, strah, velikokrat so zraven prisotni otroci, ki pa še najbolj trpijo pri vsem tem. Mogoče se nasilje ne izvaja direktno na njih, ampak so posledično tudi oni žrtve nasilja. Za njih je to posebej travmatično," pa je poudarila Janja Legen, strokovna vodja Varne hiša Pomurja. V varni hiši lahko žrtev biva največ eno leto, v tem času pa ob pomoči svetovalk varne hiše in s sodelovanjem pristojnega centra za socialno delo ter s stanovalko, poiščejo najprimernejšo rešitev. 
Prijavo lahko vloži vsak
Prijavo nasilja v družini lahko vloži vsakdo - žrtev, priča, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebne in državne ustanove. K prijavi so posebej zavezani vrtci, šole, zdravstvene organizacije (zdravniki, terapevti, psihiatri idr.), po uradni dolžnosti pa jo morajo vložiti uradne osebe. 
Nasilja v družini predstavljajo:
- fizično nasilje
- spolno nasilje
- psihično nasilje
- ekonomsko nasilje
- zanemarjanje
- zalezovanje
- telesno kaznovanje otrok
Vse oblike nasilja v družini so izrecno prepovedane.
epidemic nasilje porast-nasilja
Kaj zdaj berejo drugi