Zdaj enako ugotavljajo kakšnih pet kilometrov višje ob strugi potoka na območju Trnjarskega loga. Bobri so na več krajih s svojimi jezovi ustavili pretok vode, tako da je ta začela poplavljati bližnji gozd in polja, voda pa se je razlila tudi po gozdni cesti, priljubljeni kolesarski in sprehajalni poti, ki vodi vse od vasi Trnje, skozi gozd do glavne ceste med Gomilico in Veliko Polano.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski bend dvakrat drugi, a brez finala
V Kinu Šiška v Ljubljani je bil pred kratkim še drugi polfinale enajste sezone Špil lige, natečaja, ki je namenjen dijaškim glasbenim skupinam in samostojnim izvajalcem. V sklopu lige jim omogočijo koncertni nastop, v finalu pa okronajo zmagovalca oziroma prvaka sezone.
Domačini pogosto obiskujejo območje, kjer so se naselili bobri, in opazujejo njihovo početje. »Po tem, kar vidimo, mora biti tu več družin,« pripoveduje lastnik gozda nedaleč od bobrišč. Tudi sam je prišel, da vidi, ali se je voda že kaj umaknila. Skrbi ga, da se bodo zaradi njenega zastajanja mlada drevesa začela sušiti. Pokaže tudi kraj, kjer so bobri preglodali drobnejša debla in jih potem kakšnih deset ali petnajst metrov vlekli do potoka, kjer so si naredili jez, in na velik kup vejevja na drugi strani struge. »To je njihovo gnezdo. Poglejte, kako so si ga obdelali z blatom,« še pove sobesednik in se ob tem čudi izjemni gradbeni veščini in spretnost živali. S svojimi sekalci so se spravili tudi na najdebelejšo vrbo ob potoku blizu kraja, kjer je nekoč stal mlin, njeno deblo je že dodobra ošiljeno in se bo v kratkem zvrnilo v potok. Samo še na primeren veter bo treba počakati, ki bo glodavcem pomagal dokončati njihovo delo.
Decembra se je zgodba ponovila
Prav je, da se opozori na škodo, ki jo povzročajo bobri, ob srečanju še pravi lastnik in doda, da če so zaščitena živalska vrsta, potem bi država tudi morala pomisliti na njihov življenjski prostor, da bi torej na območju, kjer so se naselili, zanje ustvarila naravni rezervat. Zaradi škode, ki jo bobri povzročajo lastnikom bližnjih kmetijskih in gozdnih površin, si namreč naklonjenost sobivanju z njimi težko predstavlja.
Lastniki gozdnih in kmetijskih zemljišč so se zaradi škode, ki jo povzročajo bobri ob Črncu, obrnili na medobčinski inšpektorat, večkrat pa so klicali tudi črenšovsko županjo Vero Markoja, ki je s problemom prav tako seznanila pristojne službe. Medobčinska inšpektorica Alenka Maroša je po številnih pritožbah zgroženih večkrat opravila ogled na terenu, zadnje poročilo pa je poslala prve dni decembra na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zavod za varstvo narave, direkcijo za vode in podjetje Pomgrad VGP. V njem navaja, da so bile v razdalji tristo metrov v strugi narejene tri pregrade iz vejevja, in to na mestih, o katerih je pristojne pisno seznanjala že v prvi polovici novembra. »Škoda, ki se lastnikom s tem povzroča, ni zanemarljiva, zato vas v interesu občanov, ki so v tem primeru oškodovanci, prosim, da čim prej ukrepate v skladu s pristojnostmi in nas o ukrepih obvestite,« je še zapisala inšpektorica.
V štirih dneh zajezijo nazaj
Na dopis so se najprej odzvali v podjetju Pomgrad VGP ter v odgovoru poudarili, da je treba za odstranjevanje bobrovih pregrad dobiti dovoljenje ministrstva za okolje in prostor. Vlogo za to je direkcija za vode poslala ministrstvu 14. novembra, tako za odstranjevanje pregrad na potoku Črnec kot na Predanovskem potoku. V utemeljitvi vloge so navedli, da je gladina vode v vodotoku od pregrade navzgor višja za približno 120 centimetrov, zaradi česar prihaja do prelivanja vode čez brežine in poplavljanja kmetijskih in gozdnih površin. »Glede na navedeno naprošamo za odgovor, kako dolgoročno rešiti problem bobrišč, saj bobri v zelo kratkem času (tri do štiri dni) ponovno zajezijo potok,« so še zapisali na direkciji za vode.
Kmetom primerno odškodnino
Županja Občine Črenšovci Vera Markoja je bila pred kratkim seznanjena, da je vzdrževalec potoka Črnec, Pomgrad VGP, dobil dovoljenje, da vsakih nekaj dni v strugi odstrani bobrišče in s tem ponovno vzpostavi pretok vode. Toda bobri so vztrajni in si hitro zgradijo novo bivališče, še pove županja. Poudari pa tudi, da bobrom bivališča ob Črncu ustrezajo, ker je voda v potoku čistejša, kot je bila nekoč.
»Da bi preprečili škodo, ki nastaja z bobrovim bivanjem, bi bilo treba širši pas ob potoku zaščititi in ga opredeliti kot neki varstveni pas. Kmetom in lastnikom zemljišč pa bi morala država omogočiti izplačilo primernih odškodnin,« še predlaga županja Markoja. Napovedala je tudi, da bodo v kratkem z direkcijo za vode organizirali okroglo mizo o potoku Črnec in s tem načeli to pomembno temo.
