vestnik

(V PREMISLEK) Trenutki, ko umira demokracija

Adriana Gašpar, 17. 11. 2019
Pixabay
Velikokrat se zdi, da župani, namesto da bi delali za kraj in za ljudi, kot obljubljajo v predvolilni kampanji, z nepremišljenimi potezami delajo proti njim.
Aktualno

Župane izvolijo občani, ki na volilnem listku obkrožijo ime človeka, za katerega verjamejo, da bo delal v njihovo dobro. Da bo delal v dobro skupnosti in spoštoval zakone, župan tudi slovesno priseže.

Ko pa ti enkrat zasedejo svoj stol, se zdi, kot da jim moč velikokrat zamegli presojo in se počutijo nedotakljive. Kar po svoje tudi so, saj župana ne moreš odpoklicati, ker je izvoljen neposredno od ljudstva. Župani imajo v lokalni skupnosti veliko moč. Prav od njih in ekipe svetnikov je odvisno, ali boste imeli v svoji vasi most in ograjo na njem, pločnike, pa 700 metrov novega asfalta ali ne. On razporeja denar in s svojo ekipo odloča, kam bodo vlagali. Lahko sadijo rože, lahko vlagajo v mlade, da se vračajo v svoj kraj in ga pomagajo razvijati. Ne verjamem, da vsi župani, ki kršijo zakone, to delajo namenoma. Isto verjamem za svetnike. Se pa močno bojim, da to počnejo zato, ker dejansko ne poznajo zakonodaje in se ne pozanimajo, kako morajo delati. Pri tem pa pozabijo tudi, da so v vsakem primeru odgovorni za svoja dejanja in z vsakim svojim sklepom, dvignjeno roko, podpisom soglašajo z morda spornimi odločitvami. 


Velikokrat se zdi, da župani, namesto da bi delali za kraj in za ljudi, kot obljubljajo v predvolilni kampanji, z nepremišljenimi potezami delajo proti njim. In potem napak ne priznajo, jih skušajo pozneje reševati in zakriti sledi. 

mikrofon
Pixabay
Ko enkrat zasedejo svoj stol, se zdi, kot da jim moč velikokrat zamegli presojo in se počutijo nedotakljive.

Novinarji smo velikokrat ožigosani kot nebodigatreba. Kot ljudje, ki povsod iščejo negativno, ki rušijo sisteme. Vse to vzamemo v zakup in preslišimo te opazke, če vemo, da je naš cilj višji. Da izpostavljamo gornjepetrovskega župana, ni posledica ihte in želje, da dokažemo svoj prav, ampak ker ima javnost pravico vedeti, kaj župan dela z javnim denarjem. Če že v tako majhnih občinah veliki šefi skrivajo, kam dajejo denar, potem nas lahko zelo skrbi, kaj počnejo v večjih državnih institucijah. Županov ne prosimo podatkov o poslovnih skrivnostih, prosimo informacije o osnovnih dejstvih, ki so jih dolžni razkriti. 


Šalovski župan krši zakonodajo. Nič ni narobe, da je sprejel tak sklep, narobe je le, da je lagal o njegovem sprejetju. Če bi to, kar je s svetniki naredil 14. oktobra, naredil julija, naših člankov ne bi bilo.  Morda boste zamahnili z roko in rekli, naj jih pustimo pri miru, saj so vendarle uredili razsvetljavo, pločnike, muzeje. Tudi mnogi Ljubljančani vedno znova branijo svojega župana, češ da je uredil mesto, in mu oprostijo številne sumljive posle. A vendarle verjetno ni nikomur po godu, ko se zdi, da je nad zakonom in tik pred tem, da mu odpišejo bajne milijone dolga. 
Nihče ni nad zakonom. In trenutki, ko novinarjem zapiraš vrata in omejuješ svobodo poročanja, so trenutki, ko umira demokracija. 

premislek demokracija občine župani