Draginja je podjetjem požirala dobiček, ampak važno je, da gospodarstva to ni potisnilo čez rob. Ni bilo stečajev ali množičnih odpuščanj, je pa bilo treba zaradi pregrešno drage energije, trganja dobavnih verig in visokih cen materialov več delati, več ustvariti in več prodati. Tudi plače zaposlenih v realnem sektorju so v povprečju rasle za približno toliko, kot je na drugi strani jemala inflacija, kar pomeni, da se nam ni godilo bistveno slabše. In roko na srce, z inflacijo ali rastjo cen življenjskih potrebščin imajo opraviti tudi visoki prihodki ali finančne spodbude v času epidemije covida-19, ki so bile obilne predvsem v negospodarskih dejavnostih. To je sicer dvigalo domačo potrošnjo, ampak izvozna podjetja velike koristi od tega niso imela. Morda še najbolj obrtniki z dejavnostmi, povezanimi z gradnjo ali obnovo hiš ter energetskimi sistemi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Spoznajte zgodbo družine Kofjač, ki na Petanjcih vsako leto vzgoji 10 tisoč vrtnic
Vrtnica velja za kraljico med cvetlicami. Obstajajo številne vrste in sorte, barve cvetov imajo različne pomene. Z njihovo vzgojo se že več desetletij ukvarjajo v petanjskem podjetju Flores, kjer so nam ob obisku predstavili svoje delo, zakonitosti sajenja vrtnic in naredili skomine po tem, da si gremo poleti ogledat bujno cvetoče rastline.
Po vseh sunkih lanskega leta, ki so doleteli pomursko gospodarstvo, lahko vsem, ki ga poosebljajo, čestitamo. To zadovoljstvo z doseženim pa je pomembno tudi zato, da nas ne speljejo na svojo stran večni nezadovoljneži. Tudi zdaj lahko ti vlečejo naprej podatke, da so bili drugod boljši, ustvarili več in si več tudi razdelili. Kar je tudi res, če se oklepamo samo številk, ampak te nikoli ne povedo vsega. Bistveno, kar izpuščajo, je, da vse, kar imamo v pomurski regiji, ni »naše«, torej se nekje drugje prišteva to, kar se ustvarja v naših podjetjih, ki imajo poslovne sedeže drugod. V Pomurju so na primer trije veliki farmacevtski obrati v Lendavi in Ljutomeru, pa tudi pomemben turistični ponudnik. Dosežkov teh ne pripisujejo regiji, prav tako ne števila zaposlenih in njihovih plač.
Še na nekaj ne smemo pozabiti – da regije niso začrtane po ključu poštenih in primerljivih skupnosti, ampak kakor si jih je v preteklosti, tudi po potrebi politike, nekdo zamislil, in tudi same dejavnosti nesejo različno debela jajca. Jugovzhodna regija je pod srečno zvezdo, saj ima dve industrijski središči, Novo mesto in Kočevje, ter dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Pomurje ima samo eno veliko industrijsko središče, Mursko Soboto, ki tvori skoraj polovico gospodarske moči regije. Če bi imeli dve Soboti, bi bila statistika bistveno drugačna. Ali bi bilo potem večje tudi zadovoljstvo nergačev, pa nisem ravno prepričana.