vestnik

(V PREMISLEK) Prekmurci niso šejki

Majda Horvat, 19. 3. 2021
Majda Horvat
Plinska vrtina na petišovskem plinskem polju.
Aktualno

Pri finančno velikih energetskih projektih pomembni igralci potrebujejo upognjen hrbet, da lahko odigrajo dobro "partijo".

Na misel mi je prišla podoba neke stare karikature, na kateri se navaden vojak upognjen drži za kolena, da lahko generali na njegovem hrbtu mečejo karte. Simbolika tega je aktualna za vse čase in povedna za marsikatero družbeno realnost. Sama sem se nanjo spomnila zdaj, ko spet poročamo o načrtih za izkoriščanje naravnih danosti pokrajine – geotermalne energije za pridobivanje električne energije iz opuščenih plinskih vrtin. Pri finančno velikih energetskih projektih pomembni igralci potrebujejo upognjen hrbet, da lahko odigrajo dobro »partijo«.

Država jim pri tem drži svečo in se sklicuje na višje, nacionalne interese, čeprav gre v resnici za prvovrstne kapitalske projekte. Resnica je tudi, da le redkokoga iz zahodnega, severnega ali južnega dela Pomurja zanima, kaj se dogaja na njegovem vzhodu, in obratno. Še manj je tistih, ki so pripravljeni povzdigniti glas v bran nekoga, ki se mu jemlje pravica soodločanja. Čislane nacionalne energetske projekte je regija doslej drago plačala. Spomnimo se bioplinskih zgodb in vsega blišča, ki jih je spremljal, pa finančnega kriminala, ki se je razkril pozneje. Po končani igri so »generali« pospravili karte, breme izgube prelevili na davkoplačevalce, regiji pa pustili nesnago in propadajoče kupole.

Pred dobrimi desetimi leti smo slišali senzacionalno novico o dvanajstih milijardah kubičnih metrov plina v podzemlju Petišovec, o izjemnem najdišču je Darja Radić, takratna gospodarska ministrica, celo poročala kolegom na sestanku v Bruslju. Kmalu po tistem je novinarski kolega napisal članek z naslovom Prekmurci ne bodo šejki. Postalo je namreč jasno, da bodo tujci prek družbe Ascent Resources od posla pobrali skoraj ves prihodek. Plinska zgodba je klavrno propadla, za njo ostajata problema zapuščenih vrtin in zagrožene tožbe. Ascent Resources Slovenijo toži za 120 milijonov evrov, država pa naj bi danes sporočila, ali bo v zameno za »mirno rešitev spora« plačala petindvajset milijonov evrov poravnave.

Pred več kot tremi desetletji je tedanji direktor lendavske Nafte avtorici tega zapisa dejal: Petrol je gospod trgovec. To se je pozneje očitno potrdilo, začelo pa se je aprila 2002, ko ga je država vzela za partnerja pri sanaciji Nafte Lendava. Bil je trd pogajalec, česar mu ne gre očitati, toda z nespoštovanjem zavez, ki jih je dal v zameno za pridobljene koristi, je v okolju in pri ljudeh izgubil spoštovanje. 

Po vsem tem, kar smo se naučili ob »oh« energetskih projektih, ki so si jih gospodje privoščili na upognjenem hrbtu, zavračam vsakršno tako interpretacijo propadlih zgodb, da mora država spet nekaj plačevati za Prekmurje. 

Kaj zdaj berejo drugi