vestnik

(V PREMISLEK) Privilegij

A. Nana Rituper Rodež, 30. 1. 2021
A. Nana Rituper Rodež
Šolanje na daljavo.
Aktualno

Priznam, dobila sem kurjo polt in solzne oči, ko sem videla dijake več srednjih šol, ki so rotili šolsko ministrico, naj se odprejo šole, in se ob tem sklicevali na ustavo. Mladi so, povezani, odločno in glasno izza ekranov, zahtevali, da se vrnejo v prave šolske klopi, pa čeprav se tam sprašuje, pišejo testi in zna biti hudo resno. To kaže na njihovo odgovornost, zrelost in spoznanje, kakšen privilegij je šola. Kakšno je čisto veselje ob vrnitvi v šolo, pa so nam v teh dneh pokazali najmlajši iz prve triade v devetih slovenskih regijah, ki imajo ta privilegij.

Pozabljamo, da bodo dijaki in šolarji to znanje nekoč morali pokazati, in nihče jih ne bo vprašal, v kakšni situaciji so bili.

Ko je predsednik vlade pomembno informacijo o odpiranju sporočil, spet pozno zvečer, je mnoge razveselil. Razmere so daleč od normalnega, so slabše, kot so bile jeseni, ko so se šole in vrtci zaprli, in veliko slabše, kot so bile ob prvem zaprtju. Glede na to, da so naši šolarji doma najdlje v Evropi, da se pri njih že kažejo zdravstvene in duševne težave, pa je ob upoštevanju varnostnih ukrepov vseh nujno ukrepati. S tem se prepreči poglabljanje nepopravljive škode, tudi v znanju, ki nastaja. Pozabljamo, da bodo dijaki in šolarji to znanje nekoč morali pokazati, in nihče jih ne bo vprašal, v kakšni situaciji so bili.

Turnišče, ponovna-vrnitev-v-šole
Jure Zauneker
Ponovna vrnitev v šole

Smo v krizni situaciji, ko je treba probleme reševati in se odločati v smislu, ali si bomo edini kos kruha razdelili ali ga pojedli sami.

Človek bi pričakoval, da se bo ob tem razvila strokovna razprava, učiteljev, pedagogov in drugih strokovnjakov, kako spet začeti pouk ter ali bi bilo smiselno okrepiti strokovne službe za morebitno pomoč otrokom. V zraku so vprašanja, kaj učence čaka, bodo čez drn in strn leteli v novo snov, preverili usvojeno znanje, kako bo s pridobivanjem ocen, v kakšni učni kondiciji so. In ključno vprašanje, kaj se je smiselno naučiti, da ne izgubijo šolskega leta. Ni usodno, če bo šla kakšna letnica ali podatek mimo. V zadnjih mesecih je bilo dovolj časa, da pristojni prevetrijo učne načrte, ločijo bistveno od nebistvenega. Pa se to ni zgodilo.

Kot bistven problem vračanja se je, presenetljivo ali ne, pokazalo vprašanje nujnosti testiranja, ki so ga odpirali zaposleni v šolstvu. S čim so se ukvarjali ravnatelji, ne vemo, so pa vzniknile vroče razprave. Ni jih bilo prijetno poslušati. Smo v krizni situaciji, ko je treba probleme reševati in se odločati v smislu, ali si bomo edini kos kruha razdelili ali ga pojedli sami. Mladi pa si želijo v šolo.