Omizje rojstnodnevnega slavja je bilo vedno polno. Zdaj je zanj sedla polovica običajno prisotnih sorodnikov. Necepljenih ni bilo. Sorodstvene skupnosti, ki so jih generacije imele za oporo, na katero so se vedno lahko naslonile, kadar so trčile na čeri življenja, ki so poživljale družinsko drevo, rodbinski ponos, zaradi nove delitve začnejo razpadati.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura z Rogaško za finale pokalnega tekmovanja. Vložek je izjemen
Mura z ekipo iz zdraviliškega mesta v tej sezoni še ni izgubila.
Cepilsko prepričanje na eni strani in necepilsko na drugi povzročata strašen razkol med ljudmi v njihovem socialnem delovanju tudi širše. Vse velike delitve od prej, na naše in vaše, na politične in apolitične, na verne in neverne, zdajšnji cepilsko-necepilski delitvi ne segajo do kolen. Prej dobri prijatelji se zaradi različnih prepričanj o izbiri obrambe pred posledicami okužbe pogovarjajo samo še o vremenu, prej pripadniki neke skupnosti se oddaljujejo drug od drugega in iščejo nov krog sebi podobnih.
Razdiralnost, ki je načela prej trdne temelje nekih socialnih skupnosti, nas mora skrbeti.
Prihodnost bo nosila neizbrisen pečat sedanjosti tudi v odnosu do zdravja, lastnega in zdravja drugih. Doslej je veljalo, da smo za svoje zdravje odgovorni sami, tako v skrbi za njegovo ohranjanje kot pri iskanju strokovne pomoči pri zdravljenju. In še, da smo dolžni ravnati tako, da ne ogrožamo zdravja drugih. Ta paradigma, tak vzorec delovanja, izgublja tla pod nogami. V ospredje prihajajo narcisi, ki so zaradi potrebe po izboljšanju svojega socialnega statusa in samopodobe pripravljeni zastaviti svoje zdravje in zdravje drugih. To so ljudje, ki o vsem vse vedo, ki menijo, da so sposobni premakniti svet, ki živijo v prepričanju, da ne potrebujejo nikogar, niti pri premagovanju bolezni ne.
Žolčni izbruhi, omalovaževanje dela zdravstvenih delavcev, pomena medicine in znanosti povsem ustrezajo takšni zazrtosti vase. Tudi zavračanje odgovornosti, kadar gre za ravnanje, ki ne prispeva k varovanju zdravja drugih.
Za necepilsko prepričanje, ki ga hranita narcizem in egoizem, ni zdravila. Potrebno je spreobrnjenje. Marsikoga je izkušnja bolezni že privedla do tega. Nekaj se jih je za svoje prejšnje ravnanje tudi opravičilo tistim, ki so jim pri tem sledili, in tistim, ki so zaradi tega zboleli ali celo umrli. Bomo morda kdaj tudi slišali, da so se zaradi svojega ravnanja starši opravičili svojim otrokom?