vestnik

Tri srca le še za Radensko, ne pa za turizem?

M.V., 19. 3. 2021
Dani Mauko
Radenska je vse od svojih začetkov tesno povezana s krajem in lokalno skupnostjo. Treh src, ki so krasila paviljon v radenskem parku, danes ni.
Aktualno

Simbol treh src ni postal prepoznaven le v industriji polnjenja mineralnih vod, ampak tudi v turizmu. Kako bo po umiku simbola iz zdraviliškega dela naprej, bo odvisno od nadaljnjih dogovarjanj med Radensko in Zdraviliščem Radenci.

Blagovna znamka Radenska tri srca sodi med najstarejše v Sloveniji, zaradi dobre prepoznavnosti na trgu so jo uporabljali v logotipu celotne Radenske in logotipih vseh njenih družb. Zasidranost znamke je tudi v lokalnem okolju močna in večstranska, tudi zato je nedaven začasen umik src iz zdraviliškega kompleksa vznemiril tudi občane. Srčke naj bi umaknili, ker se dogovarjajo, kako jih bodo uporabljali naprej in naj jih ne bi več v povezavi z zdravilnostjo vode.

radenci, tri-srca
Dani Mauko
Osnutek etikete naj bi izdelal slikar Milko Bambič iz Trsta, število src na etiketi pa je bilo odvisno od vrelca slatine.

Kako in kdo lahko komunicira srca?

Do večje spremembe je prišlo leta 2000, ko je njen večinski lastnik postala Pivovarna Laško, Radenska pa v njenem portfelju vodilni proizvajalec naravnih mineralnih vod ter brezalkoholnih pijač. Pet let kasneje je pivovarna prodala zdraviliški del Radenske, leta 2015 pa tudi segment pijač. Radenska je tako po 146 letih prešla v tuje, češke roke. Kljub ločitvi sta do nedavnega oba segmenta ostala tesno povezana z izviri mineralne in termalne vode ter simbolom treh src, čeprav je ta blagovna znamka družbe Radenska. Kako bo v prihodnje, še ni znano. "Radenska je vse od svojih začetkov tesno povezana s krajem in lokalno skupnostjo. Tako ostaja tudi danes. Potem ko je nekoč eno podjetje zajemalo zdraviliško dejavnost in polnjenje mineralnih voda, danes samo slednje. Vprašanje uporabe blagovne znamke treh src se po dolgih letih aktivno rešuje in v Radenski si prizadevamo za epilog, ki bo sprejemljiv za oboje, Zdravilišče Radenci in Radensko. Kakšen pa ta bo, bo treba še počakati," je pojasnila Alenka Dujanovič iz Radenske Adriatic. Da se z Radensko dogovarjajo o obliki sodelovanja, je povedala tudi Ana Praprotnik iz Save Turizma. "Usmeritev je, da se tri srca v sklopu zdravilnosti vode ne bi uporabljala, glede na to, da pa mi v Zdravilišču Radenci tri srca vedno uporabljamo v kombinaciji z zdravilnimi učinki, sedaj skupaj iščemo opcije komunikacije teh znakov. Cilj je, da skupaj najdemo opcijo, ki bo na trgu ustrezno komunicirala in privabljala ter navduševala goste v Zdravilišču Radenci, kot to počnemo že skoraj 140 let," je razložila.  

radenci, tri-srca
Dani Mauko
Simbol treh src je bil prepoznaven tudi v turizmu.

Po vojni prva ločitev dejavnosti 

Začeti je potrebno pri zgodovini. Nekoč neznano majhno naselje, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja leta 1436 pod imenom Radein, je širšo prepoznavnost dobilo v 19. stoletju. Zahvala za to gre Karlu Friderichu Hennu, mlademu študentu medicine, ki se je leta 1833 ustavil v tem kraju ob Muri in prisluhnil nenavadnim zvokom, ki so jih prebivalci takrat pripisovali coprnicam, ki da se »štimajo za ples« in v kotlu pod vrelcem kuhajo cmoke, s katerimi potolčejo njive tukajšnjih kmetov. Močvirju podoben travnik je takrat vzel pod drobnogled in ugotovil, da gre za območje, na katerem izvira voda, bogata z minerali.

Čez dobra tri desetletja, leta 1865, se je kot izkušen zdravnik in strokovnjak za balneologijo – vedo o zdravilnih vodah ali o zdravilnem blatu – vrnil v te kraje, odkupil zemljišča in začel iskati glavno žilo vrelca mineralne vode. Štiri leta kasneje je iz globin prvič pritekla čista slatina, s katero so v enem letu napolnili že 37.000 glinenih posod. Njihovo število je samo še raslo, k temu pa sta prispevali tako kakovost vode kot učinkovita reklama. Henn je v Radencih nad vrelcem najprej postavil okrogel zbiralnik vode, nato pa še dve stavbi: Anin in Karlov dom, v katerih so bila stanovanja, gostišče in skladišče. Zidati je začel tudi poznejša Zdraviliški in Kopališki dom. V njegovem času je začel nastajati tudi zdraviliški park, žal pa mu je bolezen onemogočila uresničitev sanj o zdravilišču. Po njegovi smrti leta 1877 je njegove načrte uspešno nadaljeval najmlajši sin Roman, ki je leta 1882 odprl prvi zdraviliški objekt z enajstimi kopalnimi kabinami in dvanajstimi sobami za goste. Prvo leto so sprejeli 79 gostov, šest let kasneje pa že 200. Razvoj zdravilišča ter celotnega kraja je pospešila leta 1890 zgrajena železnica Gornja Radgona–Ljutomer.

tri-srca, radenska, radenci
Dani Mauko
Število src povezanih s posameznimi vrelci.

Med obema svetovnima vojnama so z novimi vrelci pospeševali pridobivanje mineralne vode, hkrati se je večala zdraviliška dejavnost. Po vojni pa je prišlo do ločitve zdraviliške in slatinske dejavnosti. Zdravilišče je prešlo v družbeno last – najprej pod ministrstvo za zdravstvo, nato pod ministrstvo za trgovino in preskrbo. Ponovno sta se dejavnosti združili leta 1960 pod vodstvom Boga Verdeva, ki je pridobil celotnemu podjetju status zdravstvenega zavoda. V šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja so zgradili nove polnilnice ter zdraviliške, hotelske in rekreacijske objekte. Danes sta polnilnica mineralne vode in zdravilišče spet ločena, vsak ima svojega lastnika, ki vodita svojo zgodbo.

Marketing pomemben za razvoj

Za razvoj je bil pomemben tudi močan marketing, za kar je posebej poskrbel zagrebški zdravnik Ante Šarić, ki je v Radence prišel v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja in se poročil z vdovo Vilmo Höhn. Šarić naj bi se zavedal, da v sodobnem tržnem svetu »kakovost storitev in blaga sama po sebi ne zadostuje, ampak jo je treba podpreti z učinkovito reklamo, ter je zato oglaševanju po časopisih in na plakatih namenil za tedanje čase zavidljive vsote«, je zapisal Kajetan Kovič v monografiji Zgodba o Radenski, ki je izšla ob 130-letnici Radenske. Osnutke etiket naj bi izdelal slikar Milko Bambič iz Trsta, število src na etiketi pa je bilo odvisno od vrelca slatine (mineralne vode) – zdravilni vrelec je imel tri srca, kraljevi dve in Gizelin eno rdeče srce. Te etikete so se ohranile do konca druge svetovne vojne.

Leta 1954 je takratno podjetje Zdravilišče Radenska Slatina dalo izdelati in pri patentnem zavodu registriralo in zaščitilo nove etikete za slatino. Pri tem je uporabilo posamezne oglaševalske elemente, ki so bili že več desetletij značilni za mineralne vode. Bistveni so ostali tri rdeča srca, napis Radenska v originalnem slogu, palček kot podzemeljski gospodar in zaščitnik vrelcev, medalje kot stara priznanja kakovosti mineralne vode ter idealiziran vrelec. Simbol treh src pa ni postal prepoznaven le v industriji polnjenja mineralnih vod, ampak tudi v turizmu. O pomenu treh src krožijo številne zgodbe. Govorilo se je, da tri srca predstavljajo tri Vilmine otroke: Josefa, Rudolfa in Viljemino. Po drugi razlagi pa naj bi tri srca pomenila tri konstitutivne narode Kraljevine SHS (Srbe, Hrvate in Slovence).

radenci, tri-srca
Dani Mauko
Številne naprave za polnjenje in zapiranje steklenic ter predstavitev polnjenja in pakiranja steklenic so obiskovalcem predstavljale trdo delo žensk, ki so delale v podjetju Radenska.

Muzej, ki ga več ni

Nekoč je v Radencih deloval tudi muzej. Leta 1969 so ga ob 100-letnici črpanja mineralne vode Radenska odprli v Marijinem domu v zdravilišču Terme Radenci.  Obiskovalci so lahko spoznali razvoj zdravilišča, rast zdraviliškega turizma, zgodovino in razvoj podjetja Radenska in tudi njenega ustanovitelja Karla Fridericha Henna. Številne naprave za polnjenje in zapiranje steklenic ter predstavitev polnjenja in pakiranja steklenic so obiskovalcem predstavljale trdo delo žensk, ki so delale v podjetju Radenska. Zgodovinskih zanimivosti si danes ni mogoče ogledati, saj je muzej že več let zaprt, večina predmetov pa shranjenih v Pomurskem muzeju Murska Sobota.

tri-srca, radenska, radenci
Dani Mauko
V muzeju je bilo najti tudi lutko dr. Karl Henna.

tri-srca, radenska, radenci
Dani Mauko
Leta 1969 so ga ob 100-letnici črpanja mineralne vode Radenska odprli v Marijinem domu v zdravilišču Terme Radenci.