Slovenska krajina - moja domovina je naslov zbornika, v katerem je zbrano dokumentarno gradivo o obeleževanju praznika združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom v občini od leta 2007. Ob tem je v sejni sobi občine na ogled tudi razstava, ki jo je pripravil Tibor Frančič.Zbornik je uredila predsednica Kulturno-turističnega društva Črenšovci Andreja Sever, izdala pa jo je občina Črenšovci. Andreja Sever je povedala, da gradivo v zborniku priča o tem, da so vsakoletnemu obeleževanju posvečali posebno pozornost. Vsako leto pripravijo še kolesarjenje ob branikih slovenstva po vaseh občine: »Organiziramo pa tudi domoljubno akcijo Küpin in izobejsin slovensko zastavo. Pomembno je, da pri prireditvah in drugih aktivnostih sodelujejo tudi mladi in jih vključujemo k razmišljanju o domovini.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Na Osnovni šoli Franceta Prešerna Črenšovci so posneli tudi film. Za kamero je udeležence kolesarjenja po branikih slovenstva spremljal Štefan Gyurica: »Ta polurni film je potrditev, da moramo s tovrstnim vzgojnim in domoljubnim delom, s tovrstnim čutenjem, nadaljevati, da bo narodna pripadnost živa in močno prisotna med mladimi še posebej tu, na obrobju domovine, kjer je bilo slovenstvo v preteklosti največkrat ogroženo.«Župan Anton Törnar se je spomnil narodnih buditeljev iz občine: »Narodni buditelj Jožef Klekl st. je s svojim delom krepil narodno zavest in pripadnost domovini. Letos bomo z odkritjem spomenika izkazali zahvalo tudi Maistrovemu borcu, duhovniku, publicistu in uredniku Jožefu Godini. S tem dokazujemo, da vemo, kdo smo, da se zavedamo svojega izvora in spoštujemo preteklost in sedanjost.«
V zborniku je o prazniku in združitvi razmišljal tudi poslanec v državnem zboru Jože Horvat v besedilu z naslovu Kak je pod evropskim nebom nastal prekmurski »svetek«. Meni, da bi moramo marsikaj spremeniti tudi v šolskem sistemu, da bi bolje spoznali našo zgodovino in bili ponosni nanjo: »Sam v šoli nikoli nisem slišal o zaslužnih možeh, katerim se danes zahvaljujemo, da v Prekmurju govorimo slovensko. Naša naloga je, da razumemo znamenja današnjega časa in nadaljujemo poslanstvo velikih mož in žena, ki jim je bila skupna ljubezen do slovenskega naroda in materinega jezika.« V zborniku je objavljen tudi amandma iz leta 2005, s katerim so dopolnili zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Sloveniji s praznikom združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Ob Jožetu Horvatu so bili pobudniki še Geza Džuban, Jožef Ficko, Franc (Feri) Horvat in dr. Mitja Slavinec.
