Slovenci na Madžarskem, pri katerih je v letu 2019 prišlo do kadrovskih sprememb v vrhu obeh krovnih organizacij (maja je vodenje Zveze Slovencev na Madžarskem prevzela Andrea Kovacs, v začetku novembra pa je bil za predsednika Državne slovenske samouprave (DSS) izvoljen Karel Holec), so po besedah njihove zagovornice v madžarskem parlamentu Erike Köleš Kiss veliko pozornosti namenili tudi razvojnemu programu Porabja. »Med pomembnejšimi dnevi minulega leta je bil za nas prav gotovo 28. oktober, saj se je ravno na dan, ko je Budimpešto obiskal Marjan Šarec, madžarska vlada zavezala, da bo v štirih letih, od leta 2020 do 2023, za Porabje namenila nekaj manj kot 900 milijonov forintov oziroma okrog 2,7 milijona evrov.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
V Tešanovcih nastaja nova turistična zgodba, imenovana Zlato polje
V središču naselja so zabrneli gradbeni stroji.
Na to, da potrebujejo program, ki bo omogočil gospodarski razvoj Porabja, so Slovenci že več let opozarjali tudi na zasedanju mešane slovensko-madžarske manjšinske komisije. Po zadnjem zasedanju, ki je bilo novembra 2017 na Brdu pri Kranju, je bilo sprejeto priporočilo obema vladama, da se lotita tega pomembnega projekta. »Denar bo namenjen za različna področja, vsekakor pa naj bi bistveno prispeval k temu, da bi našo mladino zadržali na rodni grudi. Finančno ministrstvo, ki bdi nad programom, nam je položilo na srce, da moramo na začetku podpreti tiste posameznike in podjetja, ki bodo zaposlovali delavce slovenske narodnosti,« je pojasnila Erika Köleš Kiss in dodala, da naj bi prve konkretne razpise delovna skupina, v kateri so poleg nje še predsednik in podpredsednik DSS Karel Holec in Martin Ropoš ter predstavniki ministrstva za finance, pripravila do konca februarja. Že kmalu za tem, predvidoma v drugi polovici marca, naj bi se v Budimpešti ali Porabju na svojem 18. zasedanju sešla tudi slovensko-madžarska manjšinska komisija.
Potrebujejo nove metodološke rešitve za učenje slovenskega jezika
»Upamo, da bo tudi Slovenija podprla naš razvojni program in bo tudi sama za naš gospodarski razvoj namenila nekaj sredstev. Sicer pa menim, da bomo morali poudariti še nekaj drugih tem, tudi s šolskega področja. Vsekakor bomo morali v prihodnje nekoliko drugače rešiti financiranje vzgojiteljic, ki prihajajo iz Slovenije pomagat našim vrtcem. To je za zdaj urejeno tako, da imajo pogodbe od začetka do konca koledarskega leta, kar pa za vzgojno-izobraževalne institucije ni najbolj primerno. Radi bi, da bi tako učitelji kot vzgojitelji, ki prihajajo iz Slovenije, dobili dolgoročne pogodbe, najmanj za pet let. Pomembno je, da malčke in šolarje spremlja ista oseba več let,« je prepričana sogovornica. Meni tudi, da potrebujejo poleg kadrovske pomoči iz Slovenije tudi nove metodološke rešitve za učenje slovenskega jezika. »Velik izziv je tudi to, kako ohraniti naš 'domanji' jezik. Na mlade, ki jih v naših kulturnih skupinah niti ni tako malo, je treba prenesti tudi znanje porabščine. To bo najbrž težko doseči, a menim, da še ni vse izgubljeno. Če bodo ljudje videli, da se bo razvijalo gospodarstvo, ki je bilo zaradi 40-letne odrezanosti in izoliranosti nerazvito, bo to zagotavljalo prebivalcem Porabja zadostno osnovo za normalno življenje, kakor tudi osnovo za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika, kulture in identitete,« je še poudarila Erika Köleš Kiss.