Velika noč: Nekoč praznik povezovanja in druženja, danes v ospredju komercialni interesi

V krščanstvu je velika noč praznik spomina trpljenja in vstajenja Kristusa po dogodkih, ki so opisani v novi zavezi. Praznuje se po 40-dnevnem obdobju posta, ko ljudje spet lahko uživajo meso. Njen datum v koledarju ni stalno določen, ampak se vsako leto določa po luni. Velika noč se namreč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladanski luni, torej med 22. marcem in 25. aprilom.

Veliki teden nekoč

Zadnji teden pred veliko nočjo se pri kristjanih imenuje veliki teden, slavnostni obredi po cerkvah pa se začnejo na veliki četrtek.
Ljudsko izročilo pravi, da so fantje v Prekmurju predvsem v okolici Turnišča na veliki četrtek 'pokali z biči in tulili v mlečne piskre', da bi pregnali škodljive sile. Okoli Lendave pokajo z bičem, da bi odgnali čarovnice. VKrogupa menijo, da zbeže čarovnice tako daleč od hiše, kolikor daleč je segel pok. Med Muro in Dravo pa so na veliki četrtek nabirali koprive in jih zatikali za streho, da v hišo nebi treščilo. Na ta dan so ženske ponekod začele že z 'veliko peko'. Pri nas so matere že na vse zgodaj spekle posebne bele hlebčke za otroke, če so jih vzele s seboj v cerkev k božji službi. Tako so imeli otroci mimo grede malico, zakaj služba božja je bila dolga.
Sledi veliki petek, ki je edini dan v letu, ko v cerkvi ni bilo maše. Oltar je brez vsega okrasja, na njem sta ostali le dve sveči. Zakaj? Veliki petek je dan žalosti, takrat naj bi bili še ptički tiho, saj je Poncij Pilat na ta dan mučil in križal Jezusa Kristusa. Na Koroškem, Slovenski Istri in v Prekmurju so ženske oblekle žalna oblačila.
Veliko praznovanje se začne na veliko soboto opoldne po kosilu. Mladi pa so začeli praznovati že prej. Ko so namreč fantje opravili obhod z blagoslovljenim ognjem, so se ponekod zbrali na vasi in začeli sekati pirhe.

Velika noč je mlajši izraz za starejše, kot so vazem, vezom in pri nas vüzem. A različni izraz izhajajo iz iste besede – 'besede vzeti'.

Vüzenski žegen

Ženske so v Prekmurju vüzemski žegen spravile v lep pisan 'korbel', ki so jo uporabljali samo priložnostno. Najprej je gospodinja položila vanjo kos mesa, ki pomeni Jezusovo telo, kos 'počervine' (slanine z mesom), nekaj remenic (pirhov), ki pomenijo vstajenje, korenino hrena v spomin na Jezusovo trpljenje in žeblje na križu, kvašeno potico 'babo', na vrh pa vlečeno potico 'vrtanek', ki je pri nas zelo priljubljen.

Sobotni popoldan so vsi pričakovali. Dela se ni lotil nihče. Doma je bilo vse postorjeno, vse čisto. V hiši v kotu pa je čakal cekar z blagoslovljenimi dobrotami. Zvečer pa so za vzhodni in severni rob Slovenije bili značilni velikonočni ognji.

Za naše kraje navadno ni zagorel en sam ogenj, v okolici Pertoče je zagorelo dvanajst malih ognjev po vrsti, ki naj bi pomenili dvanajstero apostolov; trinajsti ogenj je večji in gori Jezusu na čast; za izdajalca Judeža so pa zakurili poseben majhen kres ob strani.
Nobenega praznika niso obhajali na slovenskem ozemlju tako slovesno kakor veliko noč in že takrat je veljalo, da se v tem času ob mizi mora zbrati vsa družina. Kdor bi pa na veliko noč sedel na mizi, bi dobil mozolje po sedalu. Velika nedelja je po pojmovanju našega ljudstva tako velik in sveti praznik, da se ne samo ne sme nič delati, ampak tudi ne sme hoditi zdoma.
To velja tudi danes. Velika noč je največji praznik v krščanskem letnem koledarju in zato ga v državah, kjer je ta vera prevladujoča ali celo uzakonjena, praznujejo z vsemi častmi, v številnih tudi pri nas pa je državni praznik tudi velikonočni ponedeljek, ko se je Jezus prvič prikazal dvema učencema na poti v Emavs.

Veliki noči sledi 50-dnevno obdobje velikonočnega časa, ki se slovesno konča na binkoštno nedeljo.

Čokoladni pirhi, piščanci, zajci

Velikonočni čas, je bil nekoč čas slavja, praznovanja in povezovanje družine. Kaj pa danes? Velikonočno praznovanje je že zdavnaj preseglo meje krščanstva in ga praznujejo bržkone po vsem svetu ne glede na versko pripadnost. Danes je pomen povezovanja in druženja ljudi v veliki meri zamenjal komercialni interes in tako so v ospredje prišli čokoladni pirhi, piščančki in zajčki, najdejo se tudi druge figure, ki jih povezujemo s tem praznikom.