»Začele smo skromno, nismo še znale ničesar prav organizirati, a vsaka je delala, kar je znala, pa smo zvozile,« se smeje vodja uspešne sekcije ljutomerskega upokojenskega društva Danica Makoter. »Počasi smo svoje znanje izpopolnjevale, iskale ideje in se učile novih vzorcev, pa naj bo za pletenje, kvačkanje ali vezenje. Iskale smo tudi vedno nove oziroma – bolje bi bilo reči – stare recepte in smo prišle do srži, kaj bi ta skupina sploh delala.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Pomurski poslanec iz Svobode se je zmotil in podprl predlog SDS
Odbor DZ za notranjo politiko je danes potrdil opozicijski predlog novele zakona o lokalni samoupravi, ki uvaja predhodno soglasje občine glede nastanitve migrantov ali vzpostavitve azilnega doma. Kljub nasprotovanju poslancev koalicije, je bil predlog ob podpori pomurskega poslanca Svobode Dejana Süča s sedmimi glasovi za in šestimi proti sprejet.
In zakaj so se gospe, ki bi lahko v pokoju sedele doma v miru in kramljale, sploh odločile, da bi rade zapisale zgodbo nekega društva? »Jaz sem po naravi športnica in so me v društvu upokojencev želeli vključiti v nekakšno športno sekcijo. Ker je mož umrl, jaz pa avta ne vozim, sem vedela, da to ne bo šlo. Je pa bila takrat predsednica društva moja svakinja, ki mi je dejala, naj sama vodim neko sekcijo. »Spomnila sem se na mamino pletenje in kvačkanje, pa kako je vse dišalo po preji … Z leti so se vključevale kolegice in postale smo skupina žensk, ki so res srečne, da so se našle. Vse imamo čut za lepo in za to, kaj vse bi bilo vredno ohraniti. Ponosni smo lahko na vse, kar imamo in predvsem znamo, in to bi bilo lepo ohraniti. To bi rade prenesle na mlajše – tako v ročnih delih kot kulinariki.« Lani so – o čemer smo v Vestniku že poročali – izdale kuharsko knjigo Mešam, kuham in uživam, kjer so zbrale več kot sto petdeset receptov za stare, avtohtone prleške jedi. »To knjigo priporočam predvsem mladim, v njej so namreč recepti za jedi, ki so enostavne, hitro pripravljene, sestavine pa so domače in zdrave. Če pa sestavin nimaš doma in jih moraš kupiti, niso drage. Vse to je danes zelo pomembno,« pravi Makoterjeva.
To pa ni edina knjiga članic sekcije. Ročno so namreč izdelale petnajst tipank oz. knjig za slepe in slabovidne. Knjige nosijo naslov Jabolko, zgodbo je napisala Danica. »Nastala je zanimiva zgodba o jabolku, kako raste, kje raste in tako naprej. Opremile pa smo jo s kvačkanimi ali našitimi 'ilustracijami', torej takimi, da jih slepi lahko otipajo.« Vsaka od petnajstih knjig je unikat, nekaj so jih podarile knjižnicam, eno predsedniku države Borutu Pahorju, dve so – prevedeni v ruščino – ob obisku Vladimirja Putina v Sloveniji podarile ruskemu veleposlaništvu.
Njihov prvi večji projekt pa je bil, ko so pred desetletjem zbrale dvaintrideset grbov vasi Občine Ljutomer. »Grbe smo izvezle, uokvirile in jih podarile Splošni knjižnici Ljutomer.« Po praznovanju desetletnice sekcije bodo, kot pravijo, počivale, a ne preveč. »Zbrale in popisale smo stare obrtnike, obrti, ki izumirajo. Fotografirale smo njihovo orodje in delavnice, tako da bo naslednji projekt povezan s tem. A zdaj bomo do septembra malo mirovale (smeh).«
