»Vedno ga je prebrala od prve do zadnje besede. Ko ji je bilo res kaj zelo zanimivo in je želela, da to preberemo še drugi, nas je k temu vztrajno nagovarjala. Mislim, da sem zaradi mamine vztrajnosti tako vzljubil ta časopis,« pripoveduje Kutoš, ki je dodal, da je Vestnik zanj bil in ostaja pomemben informator o dogajanju v Pomurju. »Sploh v preteklosti, ko ni bilo spleta in mobilnih telefonov, smo tako najlažje izvedeli vse aktualne in zanimive stvari.«
Sogovornik je časopis prejemal tudi v vojsko, ki jo je služil v Srbiji in južni Makedoniji. Običajno ga je prejel z nekajdnevnim zamikom, vendar ga je kljub temu z veseljem v celoti prebral. Včasih tudi trikrat, ko je imel več časa. »Še bolj nestrpno sem ga pričakoval kot pismo domačih. Med branjem so mi velikokrat tekle solze, saj me je domača beseda spominjala na dom, pogosto sem občutil tudi domotožje in bi najraje pobegnil od tam,« se spominja.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dan Zemlje zaznamovali tudi v Križevcih
Posadili lipe in spoznavali dvoživke
Petinšestdesetletnik še sedaj vsak četrtek komaj čaka poštarja, ki mu v nabiralnik odloži izvod časopisa. Kot pove, ga ne prebere takoj, ampak ga le na hitro preleti, zvečer in naslednji dan pa si vzame čas in vse vsebine prebere. Najraje ima šport, redno prebira tudi napovednike različnih dogodkov, saj se jih z veseljem tudi udeležuje. Kot zanimivost doda, da si kdaj pa kdaj kakšen prispevek tudi izreže in shrani, včasih pa ta izrezek podari sosedi. »Običajno, ko so objavljeni kakšni zanimivi recepti. Takrat ga odnesem sosedi, da jed po receptu pripravi in mi jo da poskusiti.«
Kutoš velja tudi za rednega zbiralca starih izvodov časopisov. Na podstrešju ima v škatlah po posameznih letih shranjene vse izvode. »Pozimi si večkrat kakšno škatlo prinesem s podstrešja in začnem prebirati stare izvode. Tiste, v katerih najdem kakšne spomine, ohranim, od drugih pa se skušam posloviti,« je še povedal sogovornik.