Uprava za obrambo Maribor je v sodelovanju z občino Beltinci organizirala tradicionalno rekrutacijo, s katero želijo ohraniti spomin na ta običaj iz časov naborniškega sistema, sicer gre za seznanitev mladih z vojaško dolžnostjo in možnostjo delovanja v Slovenski vojski. Na rekrutaciji je sodelovalo 94 mladih iz občin Beltinci, Črenšovci, Odranci, Turnišče in Velika Polana.
##YOUTUBE-https://youtu.be/593Cs4wHZzM{/youtube_center_ozko}
“Ker ni več obveznega služenja vojaškega roka, se moške državljane, ko napolnijo 18 let, vpiše v vojaško evidenco. To evidenco bi uporabili v primeru, če bi bila država ogrožena in bi jih vpoklicali na trimesečno usposabljanje,” pravi Branko Mohorič z Uprave za obrambo Maribor. Kot pojasnjuje, so mladi v Beltincih pred 14 leti dali pobudo za ohranitev tradicije prihoda na nabor. “Takratna murskosoboška uprava za obrambo je temu prisluhnila in od takrat sodelujemo pri organizaciji te priredtive, ki jo želimo izkoristiti tudi za to, da mladim predstavimo slovensko vojsko in kako se lahko v delo vojske vključijo kot prostovoljci, pogodbeni rezervisti ali pa se v vojski zaposlijo."
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/Na_ih8kGTM0##
Letos je po besedah Mohoriča na državni ravni v vojaško evidenco vpisanih okoli 9500 mladih. “Na območju Uprave za obrambo Maribor, ki zajema Pomurje in Štajersko, je letos 1900 vojaških obveznikov,” še pove Mohorič, ki dodaja, da v drugih slovenskih krajih tega običaja ni, tam mlade povabijo v vojašnice, kjer jim prikažejo delo vojske, nekaj podobnega sicer organizirajo v Vipavi, kjer vsako leto pripravijo tako imenovano visto. “V Pomurju je to nekaj povsem drugega, saj se vse začne že s postavljanjem mlaja in zaključi z rekrutacijo.”
Na vprašanje, ali je za mlade danes poklic vojaka še zanimiv glede na številne pritožbe zaposlenih v vojski, o katerih poročajo mediji, Mohorič odgovarja: “Tisti, ki v sebi čutijo, da so zvesti domovini in ji želijo služiti, se za ta poklic odločijo ne glede na plačilo in stimulacije. Je pa res, da v zadnjem času pada zanimanje za zaposlitev v vojski predvsem zaradi boljših pogojev zaposlitve drugje. Upam, da se bo kmalu našla ustrezna rešitev tudi za vojake po 45 letu starosti.”
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Simona Klemenčič v knjižnem prvencu piše o zlaganosti politike in izpraznjenosti človeka
Roman Hiša brez ogledal se dotika tudi prekmurskega prostora.
Generalni direktor Direktorata za obrambne zadeve na Ministrstvu za obrambo Srečko Zajc pravi, da je obramba države ustavna dolžnost in pravica vsakogar, ki dopolni 18 let: “Seveda nimamo več naborniškega sistema, ukinili smo ga leta 2003, kljub temu je ostala dolžnost, ki je sicer trenutno zamrznjena. V trenutku, ko se zadeve poslabšajo in ko vlada ter parlament odločita, da je potrebno povečanje sposobnosti za obrambo države, nastopi trenutek, ko je potrebno povečati tudi stalno sestavo slovenske vojske.”
Zajc še poudarja, da civilna družba vse bolj sprejema mir kot stanje, ki lahko traja večno. “Kljub temu nas novice iz sveta spominjajo na to, da potrebujemo aktivne državljane, ki se bodo zavedali, v kakšnem svetu živijo.” Pri tem Zajc navaja rezultate ankete iz leta 2013, ki je pokazala, da bi bila samo polovica osnovnošolcev pripravljena braniti državo, med srednješolci pa je takih samo četrtina: “Trenutne razmere postavljajo pod vprašaj celotni sistem varnosti in obrambe v Sloveniji.”
