Mala Nedelja je kraj v občini Ljutomer, ki mu lahko rečemo biser, sicer majhen in neobrušen, turistično še neodkrit, a mogoče zato še bolj dragocen. Središče Male Nedelje, kjer je stara šola, se sicer z razpadajočo zgradbo ne more ravno kititi. Občutek, ko hodiš naokrog, kukaš skozi polomljena okna in vrata na stara šolska stopnišča, je, kot da si sredi mesta duhov.
A že na vrhu griča, pri cerkvi svete Trojice, je razgled, kot boste lahko videli na spodnjem posnetku, dih jemajoč.
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/IlTngjS32bE{/youtube_center_ozko}
Odpre se pogled proti Avstriji in se vidi Bad Gleichenberg, na sredini vidimo dolinski del Prekmurja vse do Goričkega, na drugi strani pa lendavske gorice in lendavski grad, pričemer stojimo na 279 metrih nadmorske višine. Nasploh je energija v malem kraju sredi Slovenskih goric neverjetno prijetna - kot ljudje, ki živijo tukaj.
Kažipot do cilja
Mala Nedelja leži sredi Ljutomera, Ptuja in Lenarta - najbližji izvoz s pomurske avtoceste, na katerega greste, če želite priti tja, je Sveti Jurij ob Ščavnici, še bliže, a malo bolj ovinkasta je pot, če greste na izvoz Cerkvenjak. Oddaljenosti in okvirni čas vožnje: Mala Nedelja-Ljutomer: 12 kilometrov, 15 minut, Mala Nedelja-Ptuj: 24 kilometrov, 25 minut, Mala Nedelja-Lenart: 30 kilometrov, 25 minut, Mala Nedelja-Murska Sobota: 23 kilometrov, 26 minut, Mala Nedelja-Maribor: 48 kilometrov, 38 minut, Mala Nedelja-Celje: 95 kilometrov, ura, Mala Nedelja-Ljubljana: 168 kilometrov, ura in 45 minut.
Od male maše do Male Nedelje
Ludvik Rudolf, domačin, laični zgodovinar in poznavalec tamkajšnjega življenja, pravi, da je kraj dobil ime po cerkvi: "Ustno izročilo pravi, da je bila cerkev prvotno posvečena rojstvu device Marije, čemur se reče ‘mala maša’. Od tod naj bi prišlo ime Mala Nedelja." Cerkev - prvi iz leta 1441 so menda rekli "Marija v hrastju", saj so okrog rasli mogočni hrasti - so med letoma 1521 in 1547 povečali in ji dali novi patrocinij - svete Trojice.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura je bila na tekmi s Koprom oškodovana. V prvi ligi se sodniki ne smejo učiti, ampak morajo soditi najboljši, je jasen Skomina
Tako kot vsak ponedeljek po aktualnem krogu v Prvi ligi Telemach, so tudi sinoči v oddaji Pod prečko analizirali nekatere sodniške odločitve. Nekdanji sodnik Damir Skomina se je v rubriki Sodniški kotiček dotaknil tudi dogajanja v Fazaneriji, na tekmi med Muro in Koprom.
Cerkev in njena okolica sta polni posebnosti in zanimivosti. Tako ima recimo tri oltarje, tri zvonove, od teh je najmanjši iz leta 1509 in je bil vlit v Grčiji. Rudolf: "Je najstarejši zvon tod okrog in zanimivo bi bilo izvedeti, kako so ga spravili sem. Sam mislim, da po Jadranskem morju." Nekoč je bilo okrog cerkve pokopališče, še danes tam stoji spomenik Antonu Kremplu, pisatelju, ki je bil tudi malonedeljski župnik.
Verz na spomeniku pa je - podpisan kot Gorazd - napisal Anton Aškerc, ki je bil takrat župnik v Juršincih. Več zgodb vam bo, če boste imeli srečo in ga boste našli doma, z veseljem povedal Ludvik Rudolf, nekoč ključar, doma tik pod cerkvijo.
Tukaj hodila tudi Ciril in Metod
Če naredite nekaj sto metrov od cerkve navzdol - v križišču pod cerkvijo morate zaviti desno in greste prav mimo Ludvikove hiše - boste na levi strani ceste videli tablo ob gozdu, na kateri piše Izvir Kršovščak.
Tukaj sta krščevala brata Ciril in Metod. Nižje od te table je vodnjak, pri katerem naj bi v 9. stoletju dejansko pokrščevala. Ludvik Rudolf: "Prišla sta na povabilo tukajšnjih veljakov in sta - po naših krajih naj bi hodil Metod - opravljala krste. Tukaj zato, ker je bila malo više kapelica, tu pa izvira voda." Ne dostop in ne vodnjak nista urejena, ima pa Ludvik idejo, kako bi prostor ob vodnjaku v gozdu uredili, da bi bil tam krstilnik, primeren za krste in tudi za obisk turistov.
Še nižje - ko pridete na ravnino, zavijete levo, nato pa pri smerokazu za Malo Nedeljo spet levo - je še ena tabla. Spomin, da se je prav na tem travniku pred 151 leti odvila Bèseda, predhodnica prvega slovenskega tabora. 15. septembra 1867 je bilo namreč tu zborovanje, za katerega velja, da je postavilo temelje uveljavitve slovenskega jezika.
O poletni pobudi
Pri Večeru in Vestniku vam to poletje ob petkih ponujamo pobude za zanimive enodnevne poletne družinske izlete. Podajali se bomo na popotovanja predvsem po severovzhodu Slovenije, v okolici Maribora in po regijah, ki jih imamo redno pod drobnogledom, pa tudi v bližino Ljubljane. Skušali smo izbrati nekoliko drugačne, vsaj v kaki dimenziji neobičajne poti, odkriti kakšno posebnost, drugačnost in vas pritegniti k spoznavanju lepih koncev Slovenije.
Ekološka kmetija Vrbnjak
V kraju Kuršinci - dobre štiri kilometre od Male Nedelje v smeri Ljutomera - je, sploh, če peljete na izlet otroke, skoraj raj na zemlji.
Mira in Anton Vrbnjak sta zadnje desetletje posvetila kmetovanju, povezanim z ekologijo in turizmom. Pri njih v Kuršincih, od koder je krasen razgled na malonedeljsko cerkev, terme pa so tudi tako blizu, da bi jih, če bi odrezal slovenskogoriški grič, lahko videl - Bioterme so oddaljene le štiri, Terme Banovci trinajst kilometrov - se lahko naužiješ zelenega. Pogleda, vonja in tudi zelenjave; prave, domače. Anton Vrbnjak: "Tudi turisti lahko dobijo zelenjavo, pa ne le to - pripravimo domači narezek z domačo tünko in z našim vinom." Če se napoveste ali prespite v katerem od štirih apartmajev - pripravni so za dve, štiri ali šest oseb, mogoče pa je dodati še do dve ležišči - pa izpod veščih prstov Vrbnjakovih žensk dobite na mizo kvasenico, poštržjačo ali kaj podobno prleško slastnega.
A tisto, kar je as karta Vrbnjakovih, so - plemenite živali. Otrokom gospodar sicer prinese celo pujska ali piščančke, ki na kmetijah več niso samoumevni.
A poleg naštetih živali, druge perjadi in dveh krav so glavne zvezde konji. Sploh mali Zeus, ki misli, da je kuža. Anton: "Ko sem bil otrok, smo imeli vedno konje. Dva sta na šolanju, saj bomo - poleg poletnih taborov za otroke, ki jih imamo zadnja štiri leta - ponujali šolo jahanja. Pa še jahanje za otroke s posebnimi potrebami. Zato delamo manežo."
Za zdaj lahko otroci jahajo kar tako, gospodar pa konje zapreže tudi v kočijo in vas zapelje - turistično ali pa praznično, ob porokah ali obletnicah.
Uredili so tudi kilometer dolgo jahalno pot, ki večinoma vodi po gozdu. Tu je tudi neskončen prostor za sprehode, nordijsko hojo in kolesarjenje - kolesa pripeljite s seboj - gozdovi in travniki so prekrasno zeleni, na njivah pa je najti tudi sončnice. Če želite prespati sredi zelenega miru, bo treba apartma rezervirati, saj, pravi gospodarica Mira, so polni skoraj vse vikende v letu. So pa nedaleč stran hotelske nastanitve.
Bioterme in glamping Sončna dolina
V Mali Nedelji hotela več ni, imajo pa Bioterme poleg hotela od lani tudi malo bolj zeleno varianto prenočitvenih kapacitet - glamping. Spite lahko v glamping vilah, lahko pa kar v šotorih v glamping naselju Sončna dolina. In četudi sonca ne bo, vam ne bo manjkalo prav nič, saj imajo Bioterme bazene tako notri kot zunaj. Nič posebej velikega, a dovolj privlačno, da otroci vratolomnih toboganov sploh ne pogrešajo. Tako zelenemu sledi modra sprostitev za vso družino. Preverite, kako smo čofotali mi.
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/cSs8eaWSh10{/youtube_center_ozko}
