"Nikoli prej nas ni toliko živelo, a nikoli tudi nismo bili tako osamljeni," pripoveduje Sanela Banović, zdravnica na gastro enterološkem oddelku ljubljanskega Kliničnega centra. Sicer tudi strokovnjakinja na področju psihologije, psihoterapije in seksologije.
"Ljudje smo se pozabili objemati in dotikati, čeprav je znanstveno dokazano, da to sprošča ne samo stresne hormone ampak tudi lajša bolečine in deluje protivnetno. Kaj storite, ko ima dojenček krče? Masirate mu trebuh. Kaj pa storite, ko moža boli trebuh? Spodite ga po zdravila in k zdravniku," zelo nazorno razlaga Sanela Banović, ki je sinoči navdušila skoraj 400 glavo množico.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura z Rogaško za finale pokalnega tekmovanja. Vložek je izjemen
Mura z ekipo iz zdraviliškega mesta v tej sezoni še ni izgubila.
Zdaj dobivajo Nobelove nagrade za to, da ugotovijo, to, kar so vedeli že naši dedki in babice. "Zle besede in prepiri na naše telo delujejo kot strup in če z njimi ne razčistimo takoj in sproti, se v nas nalagajo tako dolgo, dokler tudi fizično ne zbolimo. "60 let naše telo ženemo preko meja in zastrupljamo, ko pa dobimo raka, bi v trenutku dali vse za eno čudežno tableto, da bi spet ozdraveli," pripoveduje Sanela in doda, da dnevno vidi ljudi, ki zaradi takega načina življenja umirajo. "Imela sem pacienta, o katerem lahko govorim. Bil je star 38 let, ko je prišel v meni. Delal je tri službe, da bi do 40. leta odplačal kredit za ogromno hišo, a tega ni dočakal. Tri mesece sem gledala njegovo umiranje," pravi Sanela Banović in polni dvorani položi na srce, naj ne ponavljamo napake njenega pacienta. Pravi, da imamo vsi ljudje v sebi tri kleti, kamor shranjujemo dogodke življenja.
##YOUTUBE-https://www.youtube.com/watch?v=Q_XnnCC_sjU##
»Kdaj je skrb zase postala luksuz? Ko vam rečem, najemite kredit in pojdite na počitnice, pojdite zdaj na dopust, privoščite si nekaj zase, mi odgovorite, samo še tole naredim, potem pa bom ... Ko pa enkrat zbolite, si izposodite denar, vzamete kredit za neko zdravilo z Nove Zelandije. Kdaj se je to obrnilo?«
Sanela Banović je iz Sarajeva prišla v Slovenijo pred osmimi leti. Na vprašanje, zakaj, najprej v smehu odgovori: »Da bi našla moža.« Nato doda: »No, pa zaradi službe, ki sem jo dobila v Sloveniji, in zaradi dejstva, ki sem mu želela priti do dna. Kako je mogoče, da je Slovenija najbolj čudovita med nekdanjimi jugoslovanskimi republikami, po statistiki pa ima največ depresivnih ljudi. In sem prišla in se zaljubila v to deželo.« Sanela Banović se je rodila in izobrazila v Sarajevu, nato pa šolanje nadaljevala v Združenih državah Amerike in Švici. Študij sta ji omogočila starša, pa tudi brat, ki je gostujoči profesor na Oxfordu, kjer dela doktorat, sicer pa redno predava na sarajevski pravni fakulteti.
S tem ko je za svojo novo domovino izbrala Slovenijo, pravi, ne bi mogla izbrati boljše dežele zase. »Prve tri mesece sem živela kot Sokrat. Nisem še delala, hodila sem okoli, med ljudi, brala o vaši kulturi, podnebju, prehrani in skušala najti kakšnega moškega, brez srbskih korenin,« smeje razlaga Sanela in prizna, da ga je našla, vendar je bilo kratko in sladko. Pravi, da je stežka razočarana. »Vse je v tem, kako se postaviš, kaj pričakuješ. Vsak človek je riba, je poseben. Če pričakuješ, da bo riba poletela, imaš težave,« razlaga Sanela. Ljudje preveč želimo biti všečni in se delamo, da smo nekaj, kar nismo, pravi. Želimo si, da bi nas ljudje imeli radi, s tem pa izgubimo to, kdo v resnici smo. Da smo v nasprotju s samim s seboj, ni nikoli v redu.
