Vila Natura: Prihodnost je v zdravi hrani

Bio moka iz pire, pšenice, enozrnice, ajdova, prosena, konopljina moka, bio kosmiči ter sadni in čokoladni misliji, bio kaša in zdrob, bio testenine brez jajc in bio rdeča pesa. Pa bio semena, čokoladirana semena, žita in otrobi, bio olja in izdelki iz jabolk – vse to in še kaj nosi etiketo, na kateri je upodobljeno zeleno drevo, z rdečkasto-rjavo pa piše Vila Natura. Za vsem tem stojita Marko in Vanja Slavič ter njuni trije otroci – Maj, Nejc in Jurij. »Leta 2006 smo kmetijo preusmerili v ekološko kmetovanje, prej je bila tukaj konvencionalna poljedelska kmetija. Ko so bili še živi moji stari starši, je bilo pri hiši deset krav, imeli smo deset hektarjev zemlje. Potem smo živinorejo opustili in živeli od poljedelstva, predvsem pridelave sladkorne pese,« pravi Marko.

Osemnajst let je delal v kmetijski svetovalni službi Kmetijsko-gozdarskega zavoda in se že takrat spogledoval z ekološko pridelavo. »Že oče je povečal površino kmetije, tako da sem prevzel približno 25 hektarjev obdelovalnih površin, nekaj travnikov in 85 let star travniški sadovnjak, ki še rodi. Letos tako obdelujemo 90 hektarjev, vse ekološko.« Površine so v Vučji vasi in okolici. »Videli smo, da delamo dobro, da povpraševanje po naših izdelkih je, in tako smo šli naprej.«

Vedno posejanih petnajst različnih kultur

Marko dodaja, da ima občutek, da so s svojo znamko prišli na trg ravno pravi čas. »Tisti, ki so orali ekološko ledino, so začeli kakih 15 let prej, mi pa smo prišli ravno pravi čas. Sam se precej zgledujem po Avstriji, čeprav je treba povedati, da je Avstrija za naše ekološke pridelovalce tržno zaprta. Tamkajšnji potrošniki so toliko zavedni, da kupujejo le svoje, in ne verjamem, da bi s tem segmentom lahko prodrli tja. Avstrija ima največ ekoloških kmetov v Evropi in tudi trg se zelo hitro veča, zato se kmetje veliko bolj preusmerjajo v ekološko kmetovanje kot pri nas. Država je spoznala, da je to pravi način – zdrava hrana, zdravi otroci, zdrava država, v tem vidijo prihodnost. Ne pomagajo jim le finančno, ampak tudi z ustanovami, združenji ali podjetji, ki kmete združujejo in potem njihove pridelke tržijo. Ker danes kmet potrebuje neko stabilnost, da ve, kam bo pridelek prodal. Ne da bo sejal, pa ne bo vedel, komu in po koliko bo lahko prodal.«

Slavičevi so znamko Vila Natura začeli z žiti. »Vedno imamo posejanih od trinajst do petnajst različnih kultur, to so žita in oljnice. Še vedno sejemo največ žita, a se je struktura do danes popolnoma obrnila. Zdaj sejemo več ovsa, ki ga pred 12 leti sploh nismo sejali. S to kulturo se namreč danes hrani skoraj ves svet. Ekološko prehranjevanje temelji na ovsu, različnih kosmičih, ovseni kaši in moki. Oves je bil že skoraj pozabljena kultura, a je spet prišel v ospredje.« Vila Natura zajema približno 70 različnih izdelkov, ki so narejeni iz žita – moka, zdrob, kaša, kosmiči in sama žita. »Mogoče je naša posebnost, da smo se začeli ukvarjati s pridelavo starih žit, enozrnice in dvozrnice. Enozrnica je najstarejše žito, ki se omenja v kakšni literaturi. Iz nje se naredi zelo kakovostna moka, ki jo promoviramo kot moko za palačinke. Potrebovali pa smo pet let, da smo jo spravili na tržišče, v vrtce, šole, in da so ljudje začeli posegati po njej. Zdaj pa, ko pridejo k nam, že rečejo 'tisto moko za palačinke prosim' (nasmeh).«

Širitev v Mursko Soboto

Po začetnih letih sta Marko in Vanja videla, da bosta morala službi pustiti in se začeti ukvarjati le s svojo znamko. »Danes je deset zaposlenih in do predlanskim smo imeli svoje prostore le v Vučji vasi. Takrat pa smo v Murski Soboti najeli prostore in zdaj imamo tukaj pakirnico, proizvodnjo, strojno pakiranje. Delno še pakiramo ročno, v Murski Soboti pa tudi meljemo, čistimo in od tod gre vsa distribucija. V Vučji vasi imamo še skladišče pire, stroj za luščenje pire in enozrnice; tam je tudi prodajalna, ki pa je veliko manj časa odprta, kot je bila, ko smo še delali doma. Zdaj jo odpre najstarejši sin šele popoldne, ko pride iz šole.«

Slavičevi 70 odstotkov svojih izdelkov prodajo v Sloveniji, v tujini pa imajo partnerje v Rusiji, Franciji in Italiji. »Konkurenca je predvsem to, kar pride iz tujine, so pa v tem segmentu potrošniki zelo zavedeni. Z vstopom Romunije, Poljske in Slovaške ter drugih vzhodnih držav v Unijo, se je sprostilo veliko nekih ekoloških površin, ki so jih zasedli Nemci in Avstrijci. Ti recimo iz Bolgarije uvažajo ekološko surovino, jo pripeljejo v Nemčijo ali Avstrijo, tam predelajo, na papir napišejo Poreklo EU ali Predelano v Nemčiji. Potrošnik zato ne ve natančno, od kod je, in avtomatsko misli, da je to tudi nemška pridelava. Kot vemo, pa je v Sloveniji še vedno v veljavi razmišljanje, da je nemško ali avstrijsko boljše. A nihče ne ve, da Avstrijci in Nemci, kar pridelajo v Nemčiji in Avstriji, tam tudi prodajo, njihov potrošnik pa to poje. Nam, Hrvatom in v vzhodno Evropo pa peljejo preostalo. Naš potrošnik si tako misli, kako je nemški kmet poceni pridelal, kar pa ni res, v tem je kar nekaj zavajanja, vse pa gre spet v prid velikim multinacionalkam.« Marko pravi, da je ekološki kmet v Avstriji zelo dobro zaščiten. »Oni se veliko bolj zavedajo, kaj pomeni pridelava hrane, da je to pravzaprav strateška surovina – in še bolj strateška bo.«

Namen ekološke hrane, da se približa vsem

Marko Slavič pravi, da je njihov cilj ohraniti živo hrano in da ne želijo zaiti v ekološki fast food kakor mnogi predelovalci ekološke hrane. »Tudi mi se sicer prilagajamo trgu, a po svoje, delati smo začeli recimo mislije, torej mešanico različnih kosmičev, ki jim dodajamo čokoladne mrvice ali suho sadje. A nobenega sladkorja, kosmiči so še vedno taki, kot so, naravni.« Seveda Vila Natura vedno išče tudi nove tuje trge. »A jaz ne povezujem nakupa naših ali katerih drugih ekoloških izdelkov s kupno močjo. Mislim, da je pomembno, kar je pomembno posameznemu človeku, in danes je večini ljudi skrb za svoje zdravje vsekakor pomembna. Je pa namen ekološke hrane, da se približa vsem potrošnikom, tako tistim z nižjimi kot višjimi prihodki.«