vestnik

Virus ne bo izumrl, upajmo, da bomo imeli cepivo

A. Nana Rituper Rodež, 4. 4. 2020
Matej Štuhec
Matej Štuhec: "Rad bi poudaril, da z zdravili lahko pričakujemo ozdravitev covida-19, ključno pa bi bilo cepivo, da se tovrstna epidemija ne ponovi."
Aktualno

Koronavirus, ki povzroča koronavirusno bolezen 19 (covid-19), se hitro širi, učinkovitega zdravila in cepiva pa še nimamo. O tem, kako daleč smo do odkritja novega učinkovitega zdravila in kako danes lajšajo težave obolelih, smo se pogovarjali s pomurskim akademikom in kliničnim farmacevtom dr. Matejem Štuhcem.

Dr. Matej Štuhec je strokovnjakom s področja klinične farmacije, farmakologije in zasnove kliničnih raziskav. Med drugim se znanstveno ukvarja z raziskovanjem uporabe zdravil, njihovo optimizacijo in interakcijami ter epidemiologijo. Je predavatelj na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani in Medicinski fakulteti v Mariboru ter klinični farmacevt v Psihiatrični bolnišnici Ormož. V zadnjem času pa aktivno spremja, kaj se dogaja glede obvladovanja epidemije povezane s koronavirusom SARS-CoV-2 ter razvoja učinkovitega cepiva in zdravila za bolezen, ki jo povzroča.

Stroka intenzivno dela za razvoj učinkovitega zdravila, s katerim bi lahko zdravili koronavirus SARS-CoV-2. V katero smer gredo raziskave in kako smo daleč?

»Naj naprej razjasnim dve ključni stvari. Bolezen, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2, se imenuje covid-19. Pojavi se, ko ima bolnik simptome in dobi diagnozo, kar se dogaja več dni ali celo tednov po okužbi. Večina okuženih z virusom ne zboli. Kot je znano, približno deset odstotkov bolnikov, ki so okuženi, potrebuje bolnišnično zdravljenje. Za obvladovanje virusa in posledično bolezni bi potrebovali cepivo, ki bolezen prepreči, in zdravilo, ki bi bolezen covid-19 pozdravilo. Raziskave potekajo na obeh področjih.

Glede zdravil je treba osvetliti cikel življenja virusa. Virus potrebuje naše celice, da se lahko razmnožuje, in ko je koncentracija virusa v telesu dovolj visoka, povzroči bolezen. Ima ovojnico, dedni zapis in proteine, potem pa potuje v človeško celico, kjer uporabi človeško celico in encim RNK-polimeraza, da se razmnoži. Raziskujejo delovanje zdravil na vseh teh možnih točkah življenja virusa.«

koronavirus, zdravniki, zdravstveni-dom-murska-sobota
Nataša Juhnov
Opravka imamo z virusom, ki ima zmožnost izjemno hitrega prenosa, kar zmanjšuje optimizem glede zdravil.

Kje so znanstveniki bolj in kje malo manj uspešni?

»Kakor kaže, smo najbolj uspešni pri zmanjšanju delovanja RNK-polimeraze z zdravili, ki jih uporabljamo za zdravljenje hiva ali drugih virusnih bolezni. S tem povzročimo, da se koncentracija virusa zmanjšuje in bolnik ozdravi, saj zdravilo zmanjša število kopij virusa v telesu. Naj omenim remdesivir in favipiravir. Obe zdravili že uporabljajo, s tem da klinične študije še potekajo, tako da se zdravilo uporablja zunaj odobrene indikacije. Remdesivir imamo v Sloveniji, po trenutnih podatkih naj bi iz Japonske prihajal tudi favipiravir. Gre za zdravilo, ki se uporablja predvsem na Japonskem in Kitajskem, skrajšuje pa trajanje hospitalizacije in se uporablja za bolnike, ki še niso kritično bolni.

Naslednja skupina zdravil so tista, ki vplivajo predvsem na zmanjšanje vnetja v pljučih kot posledice bolezni covid-19. V to skupino sodita tocilizumab, zdravilo za zdravljenje revmatoidnega artritisa, in antimalarik hodroksiklorokin. Zmanjšujeta vnetje pljuč, ki je pri covidu-19 precej problematično in lahko povzroči smrt. Obe zdravili sta na voljo v Sloveniji, ker se uporabljata za druge bolezni. Za vsa navedena zdravila so ugotovili skrajšanje hospitalizacije in tudi ozdravitve, zato bi obe zdravili lahko uporabili tudi v fazi, ko so bolniki že zelo bolni. Lahko pričakujemo uporabo kombinacije navedenih zdravil v praksi, a to prinese tudi tveganja za interakcije in neželene učinke, zato je smiselno vključiti kliničnega farmacevta v proces zdravljenja bolnikov. Zdravljenje je zaradi resnih neželenih učinkov povezano z nekim tveganjem, zato je smiselno zdraviti res ogrožene bolnike. Rad bi poudaril, da z zdravili lahko pričakujemo ozdravitev covida-19, ključno pa bi bilo cepivo, da se tovrstna epidemija ne ponovi.«

koronavirus, covid-19, maribor
Niko Časar
Čeprav gre za koronavirus, ni tako podoben drugim znanim koronavirusom, predvsem kar se tiče občutljivosti za posamezna zdravila in cepiva.

Virus se globalno hitro širi in število okuženih zelo narašča. Kakšno je upanje, da se cepivo kmalu odkrije?

»V trenutni epidemiji cepiva še ne bomo imeli na voljo. Po najboljšem scenariju ga lahko pričakujemo konec leta. Kar se tiče zdravil, smo na boljšem, saj uporabljamo že znana zdravila, ki se uporabljajo za druge indikacije, a je problem dokaj nizka učinkovitost. Treba je vedeti, da razvoj novega zdravila traja v povprečju deset let ali več, zato povsem novega ni mogoče pričakovati kmalu.«

Zakaj zdravila, ki jih že imamo, v primeru koronavirusne bolezni niso tako učinkovita?

»Virus je praktično nov, najprej se je pojavil v provinci Hubej na Kitajskem, zato ne vemo veliko o njem. Problem neučinkovitosti je mogoče pojasniti z lastnostmi virusa, ki povzroča covid-19, in pogostimi mutacijami, kar zmanjšuje učinkovitost zdravil. Očitno je, da je nedovzeten za zdravljenje, kar preprečuje učinkovitost nekaterih zdravil. Opravka imamo tudi z virusom, ki ima zmožnost izjemno hitrega prenosa, kar zmanjšuje optimizem glede zdravil. O zdravilih, ki se uporabljajo za druge bolezni in jih uporabljamo pri zdravljenju covida-19, je mogoče povedati, da kažejo učinkovitost in tudi popolne ozdravitve, a za jasne sklepe potrebujemo več rezultatov kliničnih študij. Zdravila imajo po drugi strani tudi številne neželene učinke in interakcije z zdravili, zato sta potrebni previdna uporaba in omejitev na najbolj ogrožene bolnike. Zaključimo lahko, da zdravila niso čisto neučinkovita, saj imamo kar nekaj dokazov pozitivne uporabe, problem je, ker ni mogoče pričakovati novih zdravil v tako kratkem času. Vseeno pa smo lahko optimistični.«

V čem je ta virus tako poseben in tak izziv za znanstvenike oziroma farmacevte, da ga ne moremo učinkovito premagati?

»Izkušnje iz preteklosti so zelo dobrodošle, kar se kaže tudi v Aziji, kjer so se uspešno spopadli z ukrepi. Predvsem pomembna so spoznanja od drugih koronavirusov, predvsem tistih, ki so povzročili bolezen sars, ter virusov ebole. Trenutno znanstveniki počnejo vse, kar je v njihovih močeh, da čim prej pridobimo zdravilo in cepivo. Posebnosti tega virusa sta tudi velika zmožnost prenosa in mutacije. Čeprav gre za koronavirus, ni tako podoben drugim znanim koronavirusom, predvsem kar se tiče občutljivosti za posamezna zdravila in cepiva. Iz navedenega je jasno, da virus preživi v okolju in je človeško telo ugoden kraj za njegovo življenje. Veliki problemi so tudi sprejemljiva inkubacijska doba virusa, čas od okužbe do simptomov, in očitne mutacije, kar privede do težav v spremljanju kliničnih raziskav in tudi v praksi.«

koronavirus, zdravstvo, zdravsteni-dom-m
Nataša Juhnov
"V trenutni epidemiji cepiva še ne bomo imeli na voljo. Po najboljšem scenariju ga lahko pričakujemo konec leta," napoveduje Matej Štuhec.

Omenili ste primere učinkovitega zdravljenja.

»Najpomembneje je, da premagamo trenutno epidemijo z vsemi ukrepi in z izogibanjem medsebojnih stikov. Moramo se zavedati, da virus ne bo kar izumrl, zato mora biti naš skupni cilj, da premagamo najhujšo epidemijo našega življenja in vložimo sredstva v raziskave in razvoj.«

Ali je upravičen strah, da zdravilo, če ga odkrijejo, ne bo dostopno vsem, v vseh državah, za vse posameznike v državi, da bodo imeli prednost mlajši pred starejšimi?

»Problem je širjenje virusa. Upamo, da bomo v Sloveniji preprečili veliko eksponentno rast števila okuženih, trenutno nam gre dokaj dobro. Za preprečevanje bolezni je to najbolj učinkovit ukrep in moramo narediti vse, da zmanjšamo medsebojne stike. Popolnoma je odvisno od nas, od vsakega posameznika. Zato je trenutno bolje ostati doma in živeti s tem, kar imamo, kot pa obiskovati trgovine, pošte, lekarne. S temi ukrepi, upamo, bomo imeli dovolj kapacitet, to je zdravil, respiratorjev in druge opreme, da bomo lahko oskrbeli vse bolnike s covidom-19, ki bodo hospitalizacijo potrebovali. Približno pet odstotkov bolnikov potrebuje respiratorje in tudi zdravila. Upajmo, da do tega, da bomo morali delati selekcijo, ne bo prišlo.«