vestnik

Vlada danes več kot podvojila pomoč, a tudi pomurski gospodarstveniki svarijo pred kolapsom in zahtevajo kapico

Rok Šavel, 22. 9. 2022
Rok Šavel
Metoda Graha, lastnika Term Vivat, izgovori o nezmožnosti uvedbe kapice na ceno električne energije ne prepričajo, saj jo uvajajo tudi v drugih evropskih državah. Foto Rok Šavel
Aktualno

Vlada povečala pomoč podjetjem – V gospodarstvu vztrajajo pri zahtevi po omejitvi cen elektrike

Energetsko intenzivna podjetja so zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina ob že tako zaznanem ohlajanju gospodarske aktivnosti iz dneva v dan bolj ogrožena. Kljub temu da je vlada sprejela interventni zakon za pomoč gospodarstvu, ki je težak okoli 40 milijonov evrov, velikega olajšanja v gospodarskih krogih ni čutiti. Za gospodarstvo, ki je zaslužno za milijardo evrov več fiskalnih prilivov od predvidenih, to preprosto ni dovolj, meni pomurski podjetnik Metod Grah, ki opozarja, da je ogroženih okoli 30 odstotkov slovenskega gospodarstva, ki še ni sklenilo dolgoročnih pogodb z dobavitelji energentov. Razlogi za to so različni, v turistični dejavnosti, v kateri s Termami Vivat deluje Grah, to zaradi ustavitve poslovanja v času epidemioloških ukrepov niti ni bilo možno ali smiselno. Pred dnevi je na gospodarskem ministrstvu potekal še eden v nizu kriznih sestankov, na katerem so gospodarstveniki s številkami jasno ponazorili svojo problematiko. Ogrožene so različne dejavnosti, od živilskopredelovalne, papirne, kemične industrije do trgovine in turizma. Nekateri celo plačujejo za električno energijo več, kot imajo prihodkov. V Vivatu so denimo lanskega avgusta za elektriko plačali slabih 13 tisoč evrov, za letošnji avgust je račun znašal več kot 130 tisočakov.

radiator, ogrevanje, zima, denar, energija
Bobo
Fotografija je simbolična



Čakanje na delo, moratorij na kredite in razširjena formula ... bo to dovolj?

Gospodarstveniki so bili po besedah Graha zelo kritični do odmevne napovedi premierja Roberta Goloba o energetskem lockdownu posameznih podjetij in ponovni uvedbi državnega sofinanciranja ukrepa čakanja na delo. »To je skregano z ekonomsko logiko, saj se ukvarjajo s posledicami in ne vzroki. Kako se bomo šli v turizmu, kjer nam primanjkuje nekaj tisoč ljudi, spet čakanje na delo?« se sprašuje lastnik term v Moravskih Toplicah, ki se je ponovno zavzel za tako imenovano kapico na ceno električne energije, s čimer bi vlada določila najvišjo ceno elektrike. To je Grah predlagal že pred meseci, a vlada ukrepu ni naklonjena in se sklicuje na evropska pravila, kar pa predstavnikov gospodarstva ne prepriča, ob tem ko tudi druge evropske države omejujejo ceno električne energije za gospodarske subjekte. Kot smo izvedeli, špansko-portugalski scenarij, po katerem je Evropska komisija v teh državah odobrila omejitev cene elektrike z ločitvijo od cene plina, pri nas po prepričanju vlade ne bi prišel v poštev, glede načina uvedbe kapice, ki si jo slovenski gospodarstveniki tako zelo želijo, pa naj bi se še uskladili na evropski ravni. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v težko pričakovanem govoru o stanju v Evropski uniji ni predlagala konkretnih rešitev za energetsko draginjo, je pa omenila možnost obdavčitve izrednih dobičkov elektro podjetij, potrebo po varčevanju z elektriko in reformo trga elektrike s kapico na ceno plina. Kako lahko nekatere evropske države, med njimi Hrvaška, uvajajo kapico na ceno elektrike, naj bi zdaj preučili na gospodarskem ministrstvu, ob tem pa naj bi privolili v noveliranje zakona o pomoči gospodarstvu. Prišlo naj bi do spremembe formule, pri čemer naj bi delež sofinanciranja stroškov energentov povečali s trenutnih 30 odstotkov na vsaj 50 odstotkov, vstopni prag pa naj bi se znižal z dvakratnika na 1,2- ali 1,5-kratnik, kar bi pomenilo, da bi bilo več podjetij deležnih znatnejše državne pomoči. Ravno tako naj bi bil znova na mizi ukrep moratorija za poplačilo kreditov s poroštvi SID banke, ki je odigrala vlogo tudi v času covida, a bila deležna kritik zaradi rigidnega delovanja.

kekec, osem
Rok Šavel
Miroslav Flisar, direktor družbe Osem, je razočaran nad neodzivnostjo vlade in se boji, da bo ob pomanjkanju pravih ukrepov prišlo do kaosa. Foto Rok Šavel



V vojni potrebno takojšnje ukrepanje

Da je kapica na ceno električne energije edina sprejemljiva rešitev, meni Miroslav Flisar, prvi mož murskosoboškega podjetja Osem, ki trži živilske izdelke pod blagovno znamko Kekec. »Količine električne energije imamo zakupljene do konca leta, toda nove ponudbe so katastofalne. Elektrika bi nas po teh cenah v naslednjem letu stala okoli 1,2 milijona evrov,« je zgrožen direktor družbe Osem, ki dodaja, da trenutno energetsko draginjo v podjetju čutijo predvsem v višjih cenah dobaviteljev repromateriala. Flisar se ob vladnem 40-milijonskem paketu za pomoč gospodarstvu zgolj nasmehne in poudari, da gospodarstvo ostaja v negotovosti. Po njegovi oceni bo morala država najpozneje z novim letom uvesti kapico, s katero bi bila cena megavatne ure omejena na največ 180 evrov, da bi bilo to še vzdržno za večino manjših in srednje velikih podjetij. Kot pa dodaja Grah, si v gospodarstvu ne želijo nepovratnih sredstev, ampak le konkurenčne pogoje. »Iz covida smo izšli kot zmagovalci in začeli na bolj konkurenčni izhodiščni točki, z neukrepanjem pa smo to pozicijo že izgubili,« opozarja pomurski podjetnik in doda, da bo z nadaljnjim odlašanjem sledil gospodarski kolaps. »Mi smo v vojni in v vojni ni časa za ustanavljanje delovnih skupin, ukrepati bi bilo treba že včeraj,« nazorno podčrta. 


Vlada ukrep pomoči povečala na 86 milijonov evrov


Do napovedane spremembe zakona za pomoč gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina je na današnji seji vlade tudi dejansko prišlo. Kot je na tiskovni konferenci dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, se bo več kot podvojila pomoč slovenskegmu gospodarstvu - z 40 milijonov se vrednost ukrepov pomoči poveča na 86 milijonov evrov. Odstotek pomoči oziroma sofinanciranja stroškov se je tako povečal na 50-odstotkov, v celoti se je med upravičence vključilo sektor kmetijstva in ribištva ter zavode in društva, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Med prejemniki pomoči pa je v celoti izločen finančni sektor. Vlada je ravno tako namenila šest milijonov evrov za dokapitalizacijo slovenskega podjetniškega sklada, da bo lahko gospodarstvu zagotavljal likvidnostna posojila.