V preteklih dveh tednih je pomurska skupina županov in predstavnikov institucij, ki sodelujejo pri izvedbi projekta nadgradnje vodovoda sistema B, vodila intenzivno komunikacijo z ministrstvom za okolje v zvezi z usklajevanjem zadnjih podrobnosti za neposredno potrditev vloge. Pri tem je bila ključna opredelitev upravičenih in neupravičenih stroškov, saj bo na tej osnovi pripravljen izračun končne vrednosti projekta. Po interpretaciji ministrstva med upravičene stroške projekta ne spadajo hišni priključki. To bo projekt, ki je ocenjen na 33 milijonov evrov, podražilo za okoli milijon evrov, občine pa bodo morale denar zagotoviti same.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Poslovni uspeh, za katerim stoji zahvala in spomin
Podjetja F Modern, Tadej Faršang, s. p., Tiskarna aiP Praprotnik, d. o. o. in Hipoing, hišna popravila in inženiring, d. o. o. danes pripravila dan odprtih vrat.
Direktor družbe Vodovod sistema B Daniel Kalamar meni, da ta okoliščina ni bistvena za nadaljevanje projekta. Kot pojasnjuje, so nekatere goričke občine že doslej za priključitev na vodovod pobirale denar. Prav tako bodo v občinah, ki so že imele stari vodovod, zadevo lahko rešili tako, da bodo gospodinjstva priključili prek že obstoječe cevi oziroma priključka.
Edvard Mihalič, župan Občine Rogašovci, ki je nosilka projekta, meni, da se bodo glede na vse izpolnjene zahteve zadeve premaknile in da bo gradnja stekla po novem letu. Kot pravi, hišni priključki pri tovrstnih projektih načeloma nikoli niso spadali med upravičene stroške. »Nekoč se je to sicer še dalo narediti, danes pa so pristojne institucije na to zelo pozorne. Resda bodo morali v nekaterih občinah zaradi tega več plačati, a menim, da s tem ne bo večjih težav.«
Jevšek mora prepričati svetnike
V okviru projekta nadgradnje vodovoda sistema B bo zgrajen tudi objekt vodarne v Murski Soboti, vendar gradnji na območju nekdanje Vrtnarije nasprotujejo nekateri mestni svetniki iz vrst SDS, NSP in Desusa. Zaradi tega je soboški župan Aleksander Jevšek glasovanje o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN), ki zajema omenjeno območje, na zadnji seji mestnega sveta prestavil na naslednjo sejo. Ali bi lahko morebitna zavrnitev OPPN v Murski Soboti ogrozila celoten projekt nadgradnje vodovoda? Jevšek pravi, da ne, saj že veljavni OPPN na tem območju omogoča gradnjo komunalnih objektov, ter da želijo z novim OPPN zgolj urediti širše območje. Na vprašanje, ali bi lahko nesprejetje OPPN preprečilo gradnjo cevi od vodnega vira v Fazaneriji do vodarne, Jevšek odgovarja, da veljavni prostorski akti dovoljujejo tudi to. Kljub temu bo pred naslednjo sejo mestnega sveta sklical vodje svetniških skupin in jih skušal, kot pravi, na podlagi novih informacij, s katerimi razpolaga, prepričati, da sprejmejo OPPN.
Po nekaterih informacijah naj bi sicer še obstajala možnost, da ta dodatni milijon evrov najdejo na državni ravni. Tako meni tudi tišinski župan Franc Horvat, ki pravi, da zadeva še ni dorečena. »Gre za neskladje v zakonodaji, saj je priključek po eni strani last uporabnika, na drugi strani pa je občina zavezana k priključitvi občanov na javni vodovod. Gre samo za izkazovanje moči uradnikov in vprašanje je, kaj si bodo še izmislili.« Kot pove, od pristojnih na ministrstvu dobivajo očitke, da bodo občine v sistemu B dobile več kot druge občine v državi, a Horvat sumi, da zajec tiči v drugem grmu. »Ministrstvo za okolje si je za prioriteto postavilo gradnjo kanalizacij, za kar pa očitno nimajo dovolj sredstev, in hočejo tako tudi na račun našega projekta pridobiti nekaj za ta namen.«
Izpolnili vse zahteve
Pomurci so tudi sicer izpolnili vse zaveze v zvezi s projektom, zdaj je na vrsti država. Kot smo že poročali, se je konec septembra na sestanku v Ljubljani s predstavniki ministrstva za okolje in prostor sestala skupina pomurskih predstavnikov, da bi uskladili aktivnosti za potrditev vloge. Pri tem so identificirali ključne težave, zaradi katerih se projekt še ne izvaja. Do roka, ta je bil postavljen 3. oktobra, je Pomurcem uspelo rešiti vsa odprta vprašanja.
Med neizpolnjenimi zahtevami so bila gradbena dovoljenja za manjkajoče vode. Celoten projekt, v okviru katerega bodo zgradili več kot 200 kilometrov vodov, obsega 25 gradbenih dovoljenj, pri tem so jih že pridobili 21, zataknilo se je pri štirih, pri katerih je bila težava v tem, da so pretekla ali pa so se spremenile druge okoliščine, zaradi katerih jih je bilo treba prilagoditi. Tako so namesto štirih manjkajočih pridobili skupno gradbeno dovoljenje za štiri objekte, ki bodo zgrajeni v občinah Cankova, Tišina, Moravske Toplice in Mestni občini Murska Sobota. V roku je bil vložen tudi zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za vodarno v Murski Soboti.
Prav tako je bil dokončan revizijski postopek pri Državni revizijski komisiji, pri čemer je bila izdana odločba o zavrnitvi vseh revizijskih zahtevkov, ki sta jih vložili družbi Pomgrad in IMP. Skladno z izdano odločbo bodo lahko končali postopek javnega naročila za izbor izvajalca v prvih dveh sklopih projekta, ki zajemata vse razen gradnje vodarne. V družbi Vodovod sistema B namreč želijo drugo fazo izbire izvajalca nadaljevati s pogajanji, s čimer se v omenjenih podjetjih, ki sta bili sicer izbrani na podlagi najugodnejše cene, niso strinjali.
Za tretji sklop – gradnjo vodarne – postopek izbire izvajalca še ni končan, ponudbo je oddal samo Pomgrad. V regiji pričakujejo, da bo vloga odobrena še letos, prav tako želijo imeti do konca leta podpisane pogodbe z izvajalci, projekt pa bi začeli izvajati naslednje leto in ga dokončali leta 2023.
Projekt je pomemben za vse občine v sistemu
Čeprav je stanje v občinah na območju vodovoda sistema B zelo različno glede tega, koliko gospodinjstev je oziroma ni priključenih na vodovod, Daniel Kalamar poudarja, da projekt nadgradnje tako ali drugače zajema vseh 12 občin. »V okviru projekta načrtujemo vodarno, od koder bo tekla voda vse do Kuzme in Šalovec. Prav tako urejamo krmiljenje vodovoda, saj moramo celotno mrežo integrirati v enoten sistem. S hidravličnimi izboljšavami rešujemo oskrbo v tistih delih regije, kamor danes ne moremo dovajati dovolj vode. Recimo do vodohrana v Kraščih vodijo tako slabe cevi, da bi vse skupaj razpadlo, če bi za dva bara zvišali pritisk.«