vestnik

Šteiner: "Priča smo politiki prisvajanja ozemelj, ki je vodila v začetek svetovne vojne"

Rok Šavel, 24. 2. 2022
Robert Balen
"Če je cilj ruske agresije tudi zamenjava režima v Kijevu, potem je zasedba prestolnice sedaj dosegljiva, ni pa smiselna, ker bi Putinovi poveljniki in vojska s tem imeli zelo okrvavljene roke," meni Alojz Šteiner.
Aktualno

Ko smo še spali, se je zgodilo. Rusija je napadla Ukrajino.

Točno pred dvema tednoma je upokojeni generalmajor Slovenske vojske Alojz Šteiner za Vestnik ocenil, da imajo vpleteni za opustitev možnosti vojne le še dva tedna časa. Napoved je bila točna. Danes zjutraj je ruski predsednik Vladimir Putin sprožil invazijo na Ukrajino, ukrajinski predsednik Volodomir Zelenski pa je za celo državo razglasili vojno stanje. Ves svet z zaskrbljenostjo spremlja prizore vojnega stanja, Ukrajinci množično zapuščajo prestolnico Kijev, finančni trgi so v rdečih številkah, situacija pa se iz minute v minuto zaostruje. Tudi slovenski premier Janez Janša, ki je napovedani obisk Ukrajine pričakovano odpovedal, je ruski napad ostro obsodil.

Politika prisvajanja ozemelj

"Če smo pred začetkom letošnjih olimpijskih iger izražali upanje, da bodo potekale v miru in se bo ta nadaljeval tudi po njih, je sedaj, ne glede na simpatije do ruskega naroda, treba obsoditi akt agresije. To je nesprejemljivo in nedopustno. Tudi zato, ker smo priča politiki prisvajanja ozemelj podobno kot pred 84 leti, ki je končno vodila v začetek 2. svetovne vojne," je za naš medij povedal Šteiner, ki smo ga ponovno zaprosili za komentar glede na eskalacijo konflikta.

Zasedba Kijeva dosegljiva, a krvava


Kaj se pravzaprav dogaja in kakšne možnosti ima Ukrajinska vojska proti ruskim silam? "Tisto, kar lahko razberemo iz informacij prvega dne vojaškega angažiranja, je da se izvaja združena (kopenska, letalska in kibernetska ter celo pomorska operacija) napadalna akcija na širokem prostoru ob severovzhodnih mejah Ukrajino. S tem se želi razvleči ukrajinske obrambne in predvsem ofenzivne potenciale, da bi se lažje zavzelo Donetsko in Lugansko regijo, ki je bistveno širša od območij samooklicanih in sedaj od Rusije priznanih ruskih republik na ozemlju Ukrajine. Če je cilj ruske agresije tudi zamenjava režima v Kijevu, potem je zasedba prestolnice sedaj dosegljiva, ni pa smiselna, ker bi Putinovi poveljniki in vojska s tem imeli zelo okrvavljene roke. Ukrajina seveda ima respektibilne obrambne sile, pri čemer je splošen odnos vojaških sil celo na njihovi strani. Vendar pa je Ukrajina v podrejenem položaju, ker niso zaključili mobilizacije in glede možnosti uporabe manevrskih (hitro premičnih) oklepno mehaniziranih sil in njihove podpore iz zraka in v kibernetski dimenziji. Agresorske sile so pri tem v prednosti, ker so nenazadnje dva tedna bile na bojnih vajah v prostoru in vremenskih razmerah podobne sedanjim," meni upokojeni vojaški strokovnjak, ki dodaja, da Putin sicer poziva ukrajinske vojake naj se ne bojujejo in upirajo, vendar bo v primeru zasedbe prišlo do žrtev bodisi zaradi vojaškega zoperstavljnaja, bodisi zaradi protestov in odpora ukrajinskega prebivalstva v mestih.

kijiv ukrajina vojska
Profimedia
Ruski predsednik Vladimir Putin je storil to, na kar so opozarjali ameriški obveščevalci - vojaški napad na Ukrajino.

Velja razmisliti o krepitvi pripravljenosti Slovenske vojske

In kakšna bo sedaj vloga Slovenije, ki je del zavezništva Nato? "Generalni sekretar Nata je že pred dnevi dejal, da zavezniške vojske ne bodo sodelovale v primeru vojaškega konflikta v Ukrajini. Nenazadnje bodo imele dovolj dela z varovanjem lastnih nacionalnih meja, zlasti tistih, ki so meje Nata proti vzhodu, in podporo pri reševanju beguncev. Ali bo prišlo do obrambne podpore Ukrajini še v obliki strateškega izvidništva, zagotavljanja obveščevalnih podatkov in predvsem na področju kibernetske zaščite in ofenzivnega kibernetskega delovanja proti ruskim tovrstnim posegom, pa je na prvi dan agresije težko konkretno napovedati," pojasnuje Šteiner, ki še pravi, da Slovenska vojska v tem času običajno piše poročilo o bojni pripravljenost in poudarja, da bi veljalo razmisliti tudi o konkretnih ukrepih za krepitev njene pripravljenosti in eventualnega naraščanja sil v primeru potrebe.

Posledice ruskega napada bo nedvomno čutil ves svet, tudi Slovenija, saj se učinki na gospodarstvo že kažejo, zlasti velja pričakovati rast cen energentov, a največja tragedija bo zagotovo v izgubi človeških življenj.

vojna alojz-šteiner vladimir-putin ukrajina rusija
Kaj zdaj berejo drugi