vestnik

Vrnili so se časi železne zavese

Silva Eöry, 2. 4. 2020
Silva Eöry
Karel Holec: »Naša generacija, ki se še spomni, kako je bilo, ko so bile meje zaprte, se je nekako s tem bolje sprijaznila kot mladi, ki tega niso doživeli.«
Aktualno

Na cesti med Andovci in Budinci se na varni razdalji prek na novo postavljenih betonskih ovir pogovarjam s predsednikom Državne slovenske samouprave (DSS) Karlom Holcem. Tudi on pravi, da je občutek nenavaden.

»Naša generacija, ki se še spomni, kako je bilo, ko so bile meje zaprte, se je nekako s tem bolje sprijaznila kot mladi, ki tega niso doživeli. Nekateri so rekli, da se počutijo, kot bi bila vojna. Po drugi strani sam vse skupaj dojemam tako, kot da se je življenje malce umirilo. Več smo doma in lahko opravimo marsikaj tistega, kar v normalnem delovnem tempu nismo mogli postoriti,« pravi Holec in doda, da se kljub tej navidezni idili tudi v Porabju ljudje zavedajo, da se bo pri njih v prihodnosti življenje bistveno spremenilo, in to na slabše. Porabski Slovenci bi se morali s finančnim ministrstvom zdaj ukvarjati z razvojnim programom slovenskega Porabja. »Ravno v teh dneh bi morali luč sveta ugledati prvi razpisi. Zdaj se seveda to ne bo zgodilo,« ugotavlja Holec, ki tudi ne ve, kdaj se bo lahko sestalo vodstvo, občni zbor DSS, ki bi moralo že sestankovati. »Čeprav so nam odgovorni v državi zagotovili, da sejo lahko imamo, smo jo preložili, saj imamo v vodstvu veliko starejših, ki jih ne želimo po nepotrebnem izpostavljati nevarnosti.«

budimpešta, madžarska
Silva Eöry
Karel Holec

Karel Holec, ki od lanske jeseni nepoklicno vodi DSS, je zaposlen kot novinar in fotoreporter pri časopisu Porabje. Pravi, da ima še nekaj gradiva, ki ga mora obdelati, poleg tega imajo časopisni novinarji to možnost, da se z ljudmi pogovarjajo tudi po telefonu, »kar meni sicer ne ustreza najbolj, saj se najraje pogovarjam z ljudmi na štiri oči.« Ko smo že pri časopisu Porabje, za zdaj izhaja še kolikor toliko neokrnjeno. »Dejstvo je, da ni dogodkov, pa tudi do ljudi ne moremo priti kar tako, seveda pa se lahko z njimi pogovarjamo po telefonu.«

»Načrtujemo, da bomo poslej objavljali več literarnih prispevkov in takšnih člankov, ki ne zahtevajo neposrednega stika s človekom. Pogovarjala sem se že z nekaj ljudmi, tako s te kot one strani meje, s katerimi smo že sodelovali, in jih vprašala, ali imajo kaj primernega za nas. Odziv je dober, tako da se zahvaljujem vsem, ki so se odzvali naši prošnji,« pojasni glavna urednica tednika Marijana Sukič. »Če bodo ukrepi zaradi koronavirusa veljali dlje časa, razmišljamo, o tem smo se pogovarjali tudi z uradom za Slovence v zamejstvu in po svetu, da zmanjšamo število strani, tako da bi začasno s 16 šli na 8 strani tedensko,« še pove.

Tudi Radio Monošter še oddaja kolikor toliko normalno, vsak dan od 12.00 do 16.00, s tem da niso vsi zaposleni naenkrat v službi, ampak nekateri delajo od doma. Pokličem novinarko Moniko Dravec Šulič, ki pravi, da v domači hiši na Gornjem Seniku na prenosnem računalniku montira radijski intervju. Njena 11-letna hčerka Vanessa, ki obiskuje Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča, medtem na pametnem telefonu rešuje naloge, ki jih prek messenegerja in po e-pošti dobiva od svojih učiteljev. »Zdaj ko sva z mamo ves čas skupaj, se pogovarjava samo po slovensko, zato mi gre jezik lažje od ust,« mi zagotovi Vanessa v prisrčni mešanici slovenskega knjižnega jezika in porabskega narečja. Petošolka mi še pojasni, da zadane naloge rešuje sproti, poleg tega rada priskoči na pomoč sošolcem, seveda le po telefonu, če česa ne znajo rešiti. In kako je v izolaciji, zdaj ko se že nekaj dni druži samo z mamo, jo pobaram. Odgovori mi, da je bilo prejšnji teden lepo, saj sta poleg svojih opravil veliko časa preživeli zunaj, na dvorišču, kjer sta postorili to in ono, zdaj ta teden, ko je mraz, pa se držita bolj v hiši.

2
Silva Eöry
Vanessa Šulič: »Zdaj ko sva z mamo ves čas skupaj, se pogovarjava samo po slovensko, zato mi gre jezik lažje od ust.«

Čeprav na Madžarskem še ne veljajo tako strogi ukrepi kot v Sloveniji, se pravi, da so lokali delno še odprti (do 15. ure) in tudi javni promet poteka kot sicer, je veliko gostiln in restavracij zaprlo svoja vrata. Med njimi sta tudi hotel Lipa in slovenska vzorčna kmetija. »Lahko rečemo, da so v Monoštru več ali manj vsi lokali zaprti, saj obiskovalcev ni veliko,« poudari predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem (ZSM) Andrea Kovacs in doda, da mesto sameva tudi zato, ker je prej vsakodnevno k njim prihajalo veliko Avstrijcev, v gostilne, k frizerju, zobozdravniku in tako dalje. ZSM je odpovedala vse svoje prireditve, ki jih je nameravala pripraviti v naslednjih tednih, še razloži Kovacseva, ki se zaveda, da krize še ne bo tako hitro konec. Dejstvo je tudi, da je veliko madžarskih državljanov (predvsem tistih, ki delajo v turizmu) v sosednji Avstriji že dobilo odpoved. Med njimi je tudi kar nekaj porabskih Slovencev.

zaprtje-meja slovenija madžarska
Kaj zdaj berejo drugi