Slovenija je še vedno sredi boja s koronavirusom, v katerem so največji davek plačali v domovih za starejše, saj je bila več kot polovica vseh umrlih zaradi covida-19 v državi stanovalcev teh institucij. Najučinkovitejša metoda boja proti širjenju okužb in za zaščito najbolj ranljivih skupin je cepljenje. Tudi v Sloveniji smo ga začeli izvajati konec lanskega leta, pri tem so imeli prednost ravno stanovalci domov za starejše, tam zaposleni in zaposleni v zdravstvu. Zato je marsikoga v začetku leta presenetila informacija, da je interes za cepljenje izrazil le majhen odstotek zaposlenih v domovih za starejše in da naj bi imeli ti glede tega več pomislekov. Ali navedbe držijo, smo preverili tudi v nekaterih pomurskih domovih za starejše in ugotovili, da prve informacije glede tega v nekaterih primerih niso upoštevale tistih zaposlenih, ki so okužbo že preboleli in morajo na prvi odmerek cepiva še počakati, kar pomeni, da je prekuženost zaposlenih v domovih višja. Kljub temu pa imajo v nekaterih kolektivih še vedno pomisleke glede cepljenja.
Direktor Doma starejših občanov Ljutomer Tomislav Nemec pojasnjuje, da se je v njihovem domu že cepilo okoli 35 delavcev, kar je približno tretjina od 100 zaposlenih. Prav tako je okoli tretjina zaposlenih bolezen že prebolela. Med zaposlenimi so naredili anketo, ki je pokazala, da bi se jih v tem trenutku za cepljenje odločila približno polovica. »Nikogar nismo v nič silili, vsem pa smo predstavili možnost cepljenja in pojasnili, zakaj je to v redu. Razumem, da potrebujejo ljudje več časa za odločitev. Mislim, da smo glede tega v nekem povprečju, ki je primerljivo s stanjem v drugih državah. Zadovoljni smo, da sta dve tretjini zaposlenih zdaj že v varni fazi. Računam pa, da se bo cepil še vsaj del tistih, ki so covid že preboleli.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Mura z Rogaško za finale pokalnega tekmovanja. Vložek je izjemen
Mura z ekipo iz zdraviliškega mesta v tej sezoni še ni izgubila.
Večina od 160 stanovalcev ljutomerskega doma je že cepljenih, ves čas pa imajo pripravljenih osem postelj za morebitno vzpostavitev tako imenovane sive cone, v katero bi lahko preselili stanovalce, za katere bi sumili, da so okuženi, če bi bilo to potrebno.
Negativnih učinkov niso zaznali
Direktorica doma Senecura Radenci Jasmina Štandeker pojasni, da se je doslej cepilo okoli 26 zaposlenih, približno toliko jih je covid že prebolelo, kar pomeni, da je prekužena več kot polovica od 94 sodelavcev. »Vedno več zaposlenih se odloča za cepljenje, tudi tisti, ki so bili sprva v dvomih,« pravi Štandekerjeva, ki dodaja, da so imeli zaposleni največ pomislekov zaradi hitrega razvoja cepiva in morebitnih učinkov, ki bi se pokazali na dolgi rok. »Nekateri pa so mislili, da sami ne bodo hudo zboleli.«
Pri tistih, ki so se odločili za cepljenje, negativnih učinkov niso zaznali. »Nekateri sploh niso ničesar čutili, druge je samo nekoliko bolela roka.« Izraženi zadržki Štandekerjeve sicer niso presenetili, a je bila nekoliko razočarana. »Če se ozrem na pretekla cepljenja proti gripi, ki niso bila nikoli priljubljena med mlajšo generacijo zaposlenih, me to ni presenetilo. Kljub temu pa sem bila malo razočarana, saj smo v domovih za starejše videli najhujšo stran te epidemije. V takih razmerah ni možno delati v nedogled, zato bi morali vsi prevzeti odgovornost in se cepiti.«
Od 154 stanovalcev doma nista cepljena le dva.
Vzroki za bojazen različni
V Domu starejših Rakičan je po besedah direktorja Zorana Hoblaja med zaposlenimi kar velik interes za cepljenje. Doslej se je cepilo 79 zaposlenih ali 31 odstotkov, okužili pa so se že 103 zaposleni ali 40 odstotkov. »To je stvar odločitve vsakega posameznika, nekateri se ne želijo cepiti tudi zaradi nekaterih drugih bolezni, ki jih imajo,« pravi Hoblaj, ki ugotavlja, da so bili vzroki za bojazen med zaposlenimi različni. »V enem nadstropju so se pogovarjali, da je to pozitivno, pa so se vsi sodelavci odločili za cepljenje, v drugem nadstropju pa je bil mogoče en dvomljivec, pa se potem niti drugi niso cepili. Mi smo jih vsekakor obveščali o možnostih cepljenja, ki so jim na voljo.«
Hoblaj meni, da bi moralo biti cepljenje proti covidu za nekatere poklice obvezno. »Prav tako bi bilo lahko to vezano na prepoved prehajanja med regijami, tako da bi jih lahko prosto prehajali tisti, ki bi prejeli cepivo. S tem bi gotovo spodbudili prebivalstvo k cepljenju.« Od skupno 388 stanovalcev doma jih je 75 odstotkov že prebolelo covid, zaradi česar morajo še šest mesecev počakati na cepljenje, preostalih 24 odstotkov stanovalcev so že cepili.
Namestnica direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe Nada Hercan pravi, da ima vsakdo pravico do pomisleka, in dodaja, da so zadržani tudi nekateri svojci stanovalcev. »Največkrat so imeli pomisleke zaradi hitrega razvoja cepiva, medtem ko se nekatera druga cepiva razvijajo več let. Ampak tehnologija danes hitro napreduje, tudi recimo pametni telefoni se hitro razvijajo, ves razvoj gre hitreje, če so osnove že narejene, tako je tudi pri cepivih. Morda je država res še premalo naredila za promocijo cepljenja. Sama sicer ne bi izpostavljala samo zaposlenih v domovih, saj gre po mojem za izraz splošnega stanja glede tega vprašanja.«
V Kuzmi zadržani
Nekoliko bolj so do cepljenja zadržani v Domu Kuzma. Vodja zdravstvene nege v domu Goran Gjergjek pojasnjuje, da so se doslej cepili štirje zaposleni, ki so že prejeli tudi drugi odmerek cepiva, štirje zaposleni pa so covid-19 že preboleli. A skupno je to le osem od 40 zaposlenih. »Preostali so zadržani, prisoten je strah. Pravijo, da bodo raje počakali, dokler cepljenje ne bo obvezno,« pove Gjergjek, ki dodaja, da so imeli največ pomislekov zaradi morebitnih stranskih učinkov. »Kakšne posebne akcije ozaveščanja ali izobraževanja glede tega nismo imeli, saj je bilo ogromno povedanega že v medijih, pa tudi sicer mislim, da ne bi imelo kakšnega posebnega učinka, saj bi mnenja posameznikov ostala ista.«
Gjergjek je pričakoval, da se bo za cepljenje odločila vsaj polovica zaposlenih, kar pa se, kot rečeno, še ni zgodilo. Od 90 stanovalcev jih je osem že prejelo dva odmerka cepiva, štirje pa en odmerek. Ta teden bi moralo biti cepljenih še 40 stanovalcev, nekateri so covid-19 že preboleli, skupno bo po besedah Gjergjeka tako prekuženih 95 odstotkov stanovalcev doma.
Kampanja se bo začela, ko bo dovolj cepiva
Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek je konec prejšnjega tedna ob obisku kranjskega zdravstvenega doma povedal, da se bo bolj obsežno cepljenje začelo predvidoma v drugi polovici februarja, ko naj bi Slovenija dobila še cepivo proizvajalca AstraZeneca, ki ga je Evropska agencija za zdravila odobrila danes. Takrat naj bi vlada začela tudi kampanjo za promocijo cepljenja, po Krekovih besedah je doslej niso sprožili ravno zato, ker država še nima dovolj cepiva za vse, ki bi se v tem trenutku radi cepili. Omenjena britansko-švedska farmacevtska korporacija je sicer napovedala zamude pri dobavi cepiva, Evropska komisija pa je od nje zahtevala spoštovanje pogodbenih obveznosti, ta teden pa je vzpostavila še mehanizem, s katerim bo lahko prepovedala izvoz cepiva iz obratov podjetja v Evropski uniji, če ne bodo izpolnili svojih obveznosti glede dobave. Slovenija bi morala v prvih dveh četrtletjih letošnjega leta skupno prejeti skoraj 1,4 milijona odmerkov cepiva tega podjetja.