Kot smo že poročali, rastlinjak gradi podjetje Friško, katerega ustanovitelj je družba Paradajz iz Renkovec. Pridelovali bodo predvsem različne sorte malega paradižnika, saj je po dosedanjih izkušnjah na tem geografskem območju tega mogoče pridelovati tudi pozimi. Poskusno bodo zasadili še nekaj sadik debelejših sort paradižnika, saj želijo preveriti, ali bi se z dodatnim osvetljevanjem in podaljševanjem dneva v zimskem času obnesla tudi pridelava teh sort.
Paradižnik vse leto
Z zimsko pridelavo se bo torej ponudba paradižnika Lušt razširila na vse mesece v letu, česar do zdaj ni bilo. Z zagonom nove pridelave bo zaposlitev dobilo od 20 do 25 delavcev, nekaj jih že usposabljajo. Vrednost naložbe je dobrih šest milijonov evrov, v njej pa je zajet sistem pridobivanja energije za osvetljevanje in ogrevanje rastlinjaka s plinsko kogeneracijo in ne z izkoriščanjem geotermalne energije.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Tako dolgo bo moral počivati Žiga Kous, Mura prejela tudi denarno kazen
Zaradi udarca in rdečega kartona bo nogometaš črno-belih moral počivati.
»Plin v primerjavi z geotermalno energijo ni finančno ugoden energent, vendar smo se zanj odločili zaradi številnih težav, ki jih imamo ves čas z geotermalno energijo v Renkovcih,« je povedal prokurist Kristjan Magdič. Zadnja je povezana z vlogo za izkoriščanje dodatnih količin vode.
Sprenevedanje in zavlačevanje
Vlada je že pred petimi leti s sklepom odločila, da se mora neizkoriščena količina geotermalne vode, za katero je bila nekomu podeljena koncesija, dodeliti kmetijskim pridelovalcem, če bodo zanjo zaprosili. Komunala Murska Sobota se je odrekla izkoriščanju geotermalne vode iz vrtine v Murski Soboti, vendar je podjetje Paradajz šele po dobrih treh letih dobilo aneks h koncesijski pogodbi za izkoriščanje dodatnih sto tisoč kubičnih metrov geotermalne vode na leto. Na tej osnovi so na Agenciji za okolje (Arso) vložili zahtevek za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja.Zaradi povečanja količine načrpane vode bi je namreč tudi več izpustili v Ledavo, s tem da je voda, ki priteče v potok, ohlajena in čista. »Po enem letu nam je Arso poslal dopis, naj vložimo vlogo za predhodni postopek za ugotavljanje, ali je za teh dodatnih sto tisoč kubičnih metrov vode treba izvesti novo presojo vplivov na okolje,« je uradniško zahtevo predstavil Magdič.
Štiri leta so si torej v Paradajzu prizadevali za črpanje dodatne količine geotermalne vode, in ko so jim to zaradi njihove vztrajnosti končno dovolili, so naleteli na novo prepreko oziroma zavlačevanje pri izdaji dovoljenja za njeno izpuščanje v vodotok. Več kot očitno so nekateri državni uradniki zakone vzeli v svoje roke.
Z geotermijo bi tvegali
Možnosti uporabe geotermalne toplote so se pri gradnji rastlinjakov v Veliki Polani odrekli tudi zato, ker bi z vključevanjem geotermalne energije in vsemi postopki, povezanimi s tem, čas za dokončanje projekta in pridobitve uporabnega dovoljenja podaljšali za nekaj let. S tem pa bi lahko tudi tvegali, da ne bi mogli pravočasno vložiti zahtevka za subvencijo na kmetijsko ministrstvo. To si sicer zelo prizadeva za spremembo postopkov na resorju za okolje, tako pri postavitvi rastlinjakov kot za izkoriščenje geotermalne energije za potrebe kmetijstva, vendar večkrat brez uspeha.
Okolju ne bodo škodili
Če velja geotermalna energija za okolju prijazen vir energije in so tudi s tega vidika ovire za njeno izkoriščenje nerazumne, je poraba zemeljskega plina zaradi sproščanja ogljikovega dioksida obremenjujoča za okolje. Vendar rastlinjak v Veliki Polani tega ne bo spuščal v okolje, poudari Magdič. Opremljen bo namreč s katalizatorjem za čiščenje dimnih plinov in za odvzem ogljikovega dioksida. Tega bodo potem dovajali v rastlinjak, kjer ga bodo rastline porabile za rast.
Tudi za nov plinovod
Rastlinjak se bo s plinom oskrboval po plinovodu, za gradnjo katerega je podjetje Plinovodi prejšnji teden prejelo gradbeno dovoljenje. Gre za 2,8 kilometra dolg odcep od prenosnega državnega plinovoda od Lendave do Kidričevega, del katerega poteka tudi po območju velikopolanske občine. Za gradnjo plinovodnega odcepa, ki bo speljan do industrijske cone Vudina, je podjetje Friško že pred dvema letoma sklenilo s podjetjem Plinovodi pogodbo o sofinanciranju v višini 270 tisoč evrov.