V tem trenutku je po njenih besedah v ospredju predvsem podporno zdravljenje. Bolnikom dajejo kisik in znižujejo telesno temperaturo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Policisti voznici zasegli moped
Voznik avtomobila trčil v kolesarja
Pri določenih bolnikih z izbranimi indikacijami in po presoji zdravniškega tima pa poskusno uvajajo tudi zdravljenja z zdravili, ki so že znana, vendar prvotno namenjena za zdravljenje drugih bolezni. Med temi sta klorokin in hidroksiklorokin. Klorokin se je uporabljal za zdravljenje malarije, sedaj pa se obe zdravili uporabljata za avtoimune bolezni. Prav tako bolnikom dajejo zdravilo lopinavir/ritonavir, prvotno namenjeno zdravljenju pri okužbi z virusom hiv.
Kot je pojasnila Nadrahova, jih trenutno bolnikom predpisujejo v kombinaciji, a gre za poskusno zdravljenje, za katerega ne vedo, ali je učinkovito, pri čemer jih zelo omejujejo tudi kontraindikacije. Odločajo se za vsakega bolnika posebej, odvisno od tega, ali že ima določena zdravila oz. bolezenskega stanja, pri katerih teh zdravil ne more prejemati.
Za lopinavir/ritonavir je sicer po njenih besedah nedavno objavljena študija pokazala, da pri tistih, ki so že zelo dolgo časa bolni, ne pomaga. Ne vedo pa, kako je pri tistih, ki so bolni dan ali dva, tako da ga tem bolnikom še vedno dajejo.
Na infekcijski kliniki so že uporabili tudi poskusno zdravilo remdesivir, ki še ni registrirano. Rezultatov kliničnih študij o zdravljenju s tem zdravilom še ni. Prvi bolnik ga je že dobil. Po besedah Nadrahove je boljše, a je težko reči, ali je zaradi zdravila ali bi bil ob dobrem podpornem zdravljenju potek bolezni tudi sicer tak. Zdravilo bodo lahko prejeli tudi naslednji bolniki v intenzivni enoti, če bo za to indikacija, je še pojasnila.
Televizija Slovenija je sicer v ponedeljkovih Odmevih poročala, da je zdravilo remdesivir, ki je bilo razvito kot zdravilo proti eboli, ameriški proizvajalec doniral Sloveniji, saj ga ni mogoče prosto kupiti, ker še nima dovoljenja za promet kot zdravilo proti covid-19 in je še na stopnji raziskav.
Po besedah Nadrahove je zdravljenje na infekcijski kliniki primerljivo z zdravljenjem po Evropi, na voljo so vsa zdravila, naši strokovnjaki so v dnevnem stiku s tujimi kolegi. Dogovarjajo se tudi, da bi morda uvozili kakšno azijsko zdravilo, ki pa pri nas ni registrirano. Kandidatnih zdravil je veliko, a je zelo malo znanega, katera so pravzaprav učinkovita, tako da bo to šele pokazal čas, je povedala v videoizjavi, ki jo je objavil Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana.