Te volitve, na katerih bo za mandatno dobo petih let izvoljenih 40 državnih svetnikov, so še posebej specifične, saj potekajo posredno v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih prek tako imenovanih elektorjev. Največ političnega trgovanja in lobiranja v ozadju je za 22 svetniških mest, ki so rezervirana za zastopnike lokalnih interesov, saj občinski svetniki najprej izvolijo elektorje, ki nato volijo člane državnega sveta, prav tako lahko občine določijo svojega kandidata za člana državnega sveta.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Varuh človekovih pravic preveril obveščanje patronažnih služb o rojstvu otrok. Primere dobre prakse zaznal v treh porodnišnicah
Porodnišnice imajo različne prakse obveščanja patronažnih služb po odpustu porodnice iz porodnišnice.
Pri tem velja opozoriti, da v nasprotju z ameriškimi predsedniškimi volitvami, kjer predsednika ravno tako izvolijo elektorji, praviloma zvesti svojemu kandidatu, pri volitvah v državni svet pa ni nobenega jamstva, da bodo elektorji posameznih občin glasovali za kandidata, ki ga je določila njihova občina. To odpira dodaten prostor za intenzivno politično trgovino, ki presega strankarske okvire, vse do zadnjega trenutka, ko elektorji oddajajo svoje glasove. Res pa je, da si kandidati za državni svet v svoji volilni enoti načeloma zagotovijo izvolitev sebi naklonjenih elektorjev.
Prepričati 14 elektorjev
In kako je v Pomurju? Enega državnega svetnika bodo izvolili elektorji devetnajstih občin z levega brega reke Mure, en državni svetnik pa bo izvoljen v volilni enoti, ki jo poleg osmih pomurskih občin z desnega brega Mure sestavlja še devet podravskih občin. V prekmurskih občinah se za mesto državnega svetnika potegujejo trije kandidati, Jasmina Opec Vöröš, Marijan Kardinar in Marjan Maučec. Sodeč po podpori v občinah je favoritka Opec Vöröševa, saj so jo za kandidatko določili med drugim tudi v soboški občini, kjer so bili za elektorje izvoljeni Miran Forjanič, Darko Rudaš, Bernardka Ružič in Marjan Gujt. Nekdanja poslanka in kratek čas soboška podžupanja računa tudi na podporo večine goričkih občin, saj je kandidatka občin Kuzma, Grad, Cankova, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš in Moravske Toplice, ki premore dva elektorja. Podprli so jo tudi v Občini Puconci, kjer so prav tako upravičeni do dveh elektorjev, in v občini Turnišče z enim elektorjem. Aktualni državni svetnik Maučec ima zagotovljeno podporo v domači beltinski občini z dvema elektorjema in v občinah Kobilje ter Tišina s po enim elektorjem. Dobrovniški župan Kardinar, ki se je neuspešno poskušal prebiti v državni svet že leta 2012 in 2017, pa je bil poleg domače občine in rogašovske kot kandidat določen tudi v lendavski občini, ki ima tri elektorje. V občinah Velika Polana, Črenšovci in Odranci, ki imajo vsaka po enega elektorja, niso uradni podprli niti enega izmed kandidatov za državni svet.
Glede na izkušnje s preteklih volitev v državni svet in volilno matematiko mora kandidat za izvolitev prepričati 14 elektorjev. V osmi volilni enoti, ki je z občinami Gornja Radgona, Radenci, Ljutomer, Apače, Razkrižje, Križevci, Veržej in Sveti Jurij ob Ščavnici tudi delno pomurska, si poleg aktualnega državnega svetnika Branka Šumenjaka in nekdanje poslanke Mojce Žnidarič v državni svet želita tudi radenski župan Roman Leljak in župan občine Sveta Trojica v Slovenskih Goricah David Klobasa. Leljaka so za kandidata določili med drugim v domači in sosednji gornjeradgonski občini, ki imata obe po dva elektorja. Večje možnosti naj bi sicer imel Šumenjak, saj so ga za kandidata določili med drugim v ljutomerski občini s tremi elektorji, v apaški in tudi v nekaterih podravskih občinah.
Večkrat pod vprašajem
Smiselnost obstoja državnega sveta je bila v preteklosti večkrat pod vprašajem, bilo je tudi nekaj neuspešnih poskusov, da bi ta državni organ v celoti odpravili. Za to bi bila potrebna sprememba ustave, kar so pred kratkim predlagali tudi v stranki Nova Slovenija (NSi). To naj bi bilo koristno z vidika poenostavitve političnega sistema in državne ureditve, državni svet s svojimi šibkimi pristojnostmi po mnenju NSi ne upravičuje svojega obstoja, poleg tega bi z njegovo ukinitvijo na letni ravni prihranili približno dva milijona evrov državnega denarja.
Med najpomembnejšimi pristojnostmi državnega sveta je možnost odložilnega veta na zakon, sprejet v državnem zboru, kar vodi v njegovo ponovno obravnavo, pri čemer ga mora nato podpreti najmanj 46 poslancev. To se je denimo zgodilo nazadnje pri noveli družinskega zakonika. Državni svet je lahko tudi predlagatelj zakona, kot je bil v primeru zadnjega svežnja pokrajinske zakonodaje. Državni svetniki razen predsednika funkcijo opravljajo nepoklicno in so upravičeni do pavšala za delo z volilno bazo v višini 500 evrov bruto na mesec in do sejnin. Maksimalno izplačilo državnemu svetniku znaša tretjino bruto plače predsednika državnega sveta, ki je uvrščen v 64. plačni razred, kar nanese približno 1200 evrov neto.