Začel se je 8. Teden pisanja z roko, regija v ospredju je Prekmurje

V tednu od 23. do 27. januarja poteka Teden pisanja z roko, ki ga kot svoj osrednji letni dogodek že osmič organizira društvo Radi pišemo z roko. Osnovni namen društva je ozaveščanje širše strokovne in splošne javnosti o pomenu pisanja z roko ter spodbujanje le-tega, glavna cilja pa sta ohranjati kulturo pisanja z roko pri mlajših in starejših ter ozaveščati o prednostih pisanja z roko in škodljivosti pretirane uporabe tipkovnice v pisnem komuniciranju.

Letošnja nosilna tema je Mislim tiho, pišem počasi. Kot je povedala predsednica društva Nina Novak, so v letošnjem letu uvedli precej novosti. Tako so se poleg vseslovenskega odločili za regijsko delovanje in vezano na letošnjo nosilno temo izbrali Prekmurje, »ki s svojo energijo zagotovo podpira počasnost kot vrednoto, kar je ob dejstvu, da opozorimo na to, da pisava odraža naša notranja stanja, tudi naš letošnji namen«. Poleg tega so te dni izdali tematsko razglednico, prvič pa se v času Tedna pisanja z roko v družbi ambasadorjev podajajo na gostovanja po šolah, s čimer želijo pisanje z roko spodbujati na osnovi osebnega odnosa z mladimi, ki bodo na ta način spoznali, da ljudje, katerih dela poznajo in jih občudujejo, gojijo pozitiven odnos do pisanja z roko ter da so prav zaradi tega morda kreativnejši in uspešnejši na svojem področju. Med novosti prav tako sodita strokovno predavanje za koordinatorje, ki ga nameravajo organizirati februarja, in zaključna prireditev za koordinatorje, ki se bo odvila 22. aprila, na dan Zemlje, na sedežu Javnega zavoda Krajinski park (JZ KP) Goričko. Tam bodo odprli tudi razstavo najboljših izdelkov, ki bo vse do aprila 2024 potovala po različnih ustanovah po vsej Sloveniji, dokler se ne vrne na OŠ Bogojina. Slednja je sicer skupaj z JZ KP Goričko letošnji organizacijski partner.

Kot je še povedala Nina Novak, želijo z nosilno temo v ospredje postaviti dejstvo, da pisava odraža naša notranja stanja, obenem pa opozoriti na počasnost in z njo povezani premišljenost ter osredotočenost kot na nekoliko pozabljene, zagotovo pa vsaj zapostavljene vrednote. »V duhu vsega tega letos spodbujamo oziroma v okviru nagradne igre pričakujemo izdelke, kot so zvočni posnetki (razmišljanja) o nosilni temi ali pisanju z roko, pesmi haiku forme, vsebinsko vezane na pisanje, nosilno temo ali Prekmurje, plakate v obliki zemljevida Prekmurja z vrisanimi in opisanimi znamenitostmi, t. i. knjige Prekmurja in enciklopedične prikaze živali ter zavarovanih vrst rastlin Krajinskega parka Goričko. Vse naštete novosti so bile s strani učiteljev in drugih koordinatorjev zelo dobro sprejete, kar nas zelo veseli. Na splošno je zanimanje za Teden pisanja z roko, s tem posledično tudi samo pisanje z roko, iz leta v leto večje. Letos tako beležimo rekordno število prijav, in sicer 325 institucij s skupno 59.198 udeleženci.«

Doslej so vsako leto izbrali tri javnosti znane, uspešne, ugledne osebnosti kot ambasadorje Tedna pisanja z roko, letos jih je pet. To so raper Rok Terkaj - Trkaj, specialna pedagoginja in pisateljica Aksinja Kermauner, gledališki igralec Evgen Car, direktorica JZ KP Goričko Stanislava Dešnik in naravovarstvena svetnica JZ KP Goričko Nataša Moršič. »Letos smo se odločili za več ambasadorjev, nekaj splošnih in nekaj regijskih. Prepoznavnost in delovanje znotraj izbrane regije pa želimo še okrepiti, in sicer imamo v letošnjem letu namen zbrati 52 rokopisov uspešnih, uglednih, prepoznavnih Prekmurk ter Prekmurcev. Prvi so se na naše povabilo že odzvali, nekaj smo jih tudi že objavili na naši facebook strani, vse pa bomo prav tako predstavili v novi izdaji glasila, ki bo tokrat prvič izšlo v tiskani obliki. Gre za pretežno kulturnike, a vsekakor upamo, da bo odziv tudi s strani ostalih, ki jih bomo še povabili k sodelovanju, dober in da bodo našemu delu ter vrednotam, ki jih zagovarjamo, naklonjeni,« tako direktorica društva.

JZ KP Goričko se je projektu pridružil, ker že sami pripravljajo aktivnosti, kjer učence osnovnih šol in mentorje spodbujajo k ustvarjanju z rokami. »Ena od aktivnosti, ki smo jo v JZ KP Goričko predlagali, je opisovanje in risanje živali z roko. Učenci najprej izbrano žival narišejo in k risbi pripišejo značilnosti in zanimivosti o živali. Tako nastane leksikonski način predstavitve živali. K drugim rokodelskim spretnostim pa vabimo osnovnošolce na območju trideželnega parka Goričko-Raab-Örseg. V preteklem šolskem letu so učenci v treh deželah/parkih ustvarjali remenke, kar je zahtevalo veliko ročnih spretnosti. Nad rezultati natečaja smo bili pozitivno presenečeni. Pri pisanju in ustvarjanju spodbujamo učence k razmišljanju o vsebini. Istočasno se urijo v potrpežljivosti in vztrajnosti. Del aktivnosti prav tako namenjamo promociji mojstrov domače obrti in dejavnosti, ki z znanjem in ročnimi spretnostmi obdelujejo naravne materiale v uporabne izdelke in tako skrbijo za ohranjanje narave in kulturne dediščine,« je povedala Nataša Moršič, ki je dodala še, da želijo v JZ KP Goričko s svojim sodelovanjem v projektu sporočiti, da je tudi pisanje z roko del dediščine, ki kot mnoge druge rokodelske veščine (pletarstvo, vezenje, lončarstvo, ročno tkanje, ročna košnja, obdelovanje zemlje …) izginjajo iz našega vsakdana.

»V posebno čast mi je, da lahko pri Tednu pisanja z roko sodelujem kot ambasadorka. Pisanje z roko ostaja še vedno del mojega vsakdana. S pisanjem in risanjem miselnih vzorcev lažje načrtujem delo in si zapisano lažje zapomnim. Menim, da je pisanje z roko pomembno, ker zahteva več razmisleka o obliki črk, vsebini zapisanega, pravilih … Vse to je potrebno tudi pri tipkanju besedila, a računalnik veliko dela opravi namesto nas. Mislim, da je vsebina, ki gre skozi prste na papir bolj premišljena, ker nastaja počasneje. Digitalizacija nam sicer na eni strani olajša marsikatero delo, na drugi strani pa siromaši nabor spretnosti, ne samo ročnih, tudi kognitivnih. Morda v prihodnosti res ne bo treba več pisati z roko, bo pa treba znati brati in razumeti. Kakor se trezno razmišljanje in razumevanje ne more iz naših glav preseliti v računalnik, tako se tudi pisanje ne bi smelo v celoti preseliti na monitor. Kar sami naredimo, si najbolj zapomnimo in tudi najbolj cenimo,« je še povedala Moršičeva.