Zakaj bi morali za svoje okolje bolj skrbeti?

Okolje, v katerem živimo, je eden od ključnih dejavnikov za ohranjanje in krepitev zdravje ter kakovosti življenja. Nanj sicer vplivajo globalni dejavniki in podnebne spremembe, nadvse pomemben pa je tudi odnos in skrb v lokalni skupnosti. Zdrava pitna voda, onesnažen zrak, kakovost zemlje in druge ekološke teme so gotovo področja, o katerih bi morali več razmišljati in predvideti ukrepe, kaj narediti za izboljšanje stanja.

Nataša Juhnov

Strokovno srečanje Zdravje in okolje, ki ga je organiziral območna enota NIJZ v Murski Soboti.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Potrjen primer ptičje gripe pri labodu v Prekmurju

Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin rejce perutnine in ptic v ujetništvu obvešča, da je bila pri poginulem labodu, ki so ga našli na območju gramoznice Lakoš v občini Lendava, potrjena visoko patogena aviarna influenca. Rejce poziva, naj upoštevajo veljavna priporočila in ustrezno ukrepajo.

V ta namen so danes na območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Murski Soboti organizirali strokovno srečanje Zdravje in okolje, kjer so strokovnjaki pereča ekološka vprašanja in vplive okolja na zdravje osvetlili iz različnih vidikov.

Nataša Juhnov

Od leve Tatjana Krajnc -Nikolić, Martin Ranfl in Majda Pohar.

Posamezne kazalnike zdravja po občinah, ki so zajeti v publikaciji Zdravje v občini 2019, je predstavil Martin Ranfl, iz NIJZ Murska Sobota. Že četrto leto na NIJZ zbirajo različne kazalnike zdravja o boleznih in zdravstvenem stanju prebivalstva po različnih starostnih skupinah, dejavnike tveganja in umrljivosti, ki jih potem preučujejo, da bi lažje načrtovali ukrepe, s pomočjo katerih bi izboljšali zdravje prebivalcev po posamezni regiji ali občini. Občine s tem dobijo tudi osebno izkaznico o zdravju ljudi v občini.

Nataša Juhnov

Tatjana Krajnc -Nikolić, predstojnica območne enote NIJZ Murska Sobota opozarja, da bi se morale tudi ustanove v lokalnem okolju bolj vključiti.

Prebivalci vzhodne Slovenije, med katere sodimo tudi Pomurci, že leta izstopajo po večji umrljivosti, večji obolevnosti ter slabših kazalnikih zdravja. Pozitivno pa je, da se počasi stanje izboljšuje in da se na več področjih približujemo slovenskemu povprečju. Še vedno pa je tukajšnje prebivalstvo bolj ogroženo zaradi prekomerne prehranjenosti, tako pri odraslih kot pri otrocih. Slabši je tudi, poudarja Ranfl, telesni fitnes otrok, ki je pod slovenskim povprečjem. Razlika med vzhodno in zahodno Slovenijo je očitna, še pravi.

Nataša Juhnov

Udeleženci strokovnega posveta Zdravje in okolje, ki ga je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje.

Področje, kjer Pomurci pozitivno odstopamo pa je hrupno okolje. Pomurje namreč izstopa po nizkem deležu oseb, ki živijo v hrupnem okolju.

Na strokovnem srečanju Zdravje in okolje so spregovorili tudi o onesnaženosti zraka in zemlje, o odlaganju azbestnih predmetov in nevarnostih, ki zaradi tega pretijo prebivalcev ter še drugim temah.
Podrobneje pa v Vestniku.