vestnik

Zakaj se Bukovniško jezero, kljub temu, da je sanacija jezu končana, še ne polni z vodo?

Majda Horvat, 6. 5. 2022
Vestnik.si
Suha korito na mestu, kjer smo vajeni Bukovniškega jezera, obiskovalcev ne odvrača, ampak si ga nekateri želijo ogledati prav takšnega ter se sprehoditi po njem. Zato na občini že razmišljajo o ureditvi informacijske poti s predstavitvijo poteka sanacije jezera.
Aktualno

Denar za sanacijo jezera in odstranitev mulja našli v skladu za podnebne spremembe. Dobrovniškega župana Marjana Kardinarja za turizem ne skrbi.

Občina Dobrovnik je leta 2014 doživela hude poplave. Prizadeta so bila naselja Dobrovnik, Strehovci in Žitkovci, najhuje pa je bilo na območju Bukovniškega jezera, kar pomeni, da to ni opravilo svoje varovalne vloge v zadostni meri.

Sanacija v načrtu že leta 2018

Direkcija za vode je zato leta 2018 na seznam vzdrževalnih del za javno korist uvrstila sanacijo jezu pri Bukovniškem jezeru, predvsem z namenom sanacije pregrade med bočnim prelivom in talnim izpustom, dela pa ocenila na približno 300 tisoč evrov. Toda julija lani se je začela voda iz jezera v večjem obsegu precejati skozi jez na mestu, kjer je bila pregrada pred leti že sanirana z nabitimi jeklenimi zagatnicami.
»Obstajala je bojazen, da voda pronica zato, ker dela niso bila izvedena ustrezno. Toda ob odstranitvi nasipa smo videli, da so bile zagatnice dobro nameščene, voda se je precejala zaradi prepustne zemljine,« je povedal Anton Kustec, vodja sektorja območja Mura pri Direkciji Republike Slovenije za vode. Zaradi nevarnosti, da bi jez popustil, so z načrtovano sanacijo pohiteli.

bukovniško, jezero, dron, goričko, prekmurje, narava
vestnik.si
Suha korito na mestu, kjer smo vajeni Bukovniškega jezera, obiskovalcev ne odvrača, ampak si ga nekateri želijo ogledati prav takšnega ter se sprehoditi po njem. Zato na občini razmišljajo o ureditvi informacijske poti s predstavitvijo poteka sanacije jezera.


Varnost za pol stoletja

Preučevali so pet načinov izvedbe del, nazadnje so se odločili za popolno odstranitev obstoječega nasipa in gradnjo novega po klasični metodi, to je iz glinenega materiala. Obstoječo zemljino so uporabili za dodatno utrditev nasipa z njegovo razširitvijo na zračni strani. »Ta način sanacije ni bil najcenejši, zagotovo pa je najbolj trajnosten, to pomeni, da bo pregrada vzdržala naslednjih štirideset ali petdeset let,« pove Kustec. Dela je izvedlo podjetje Pomgrad VGP, s katerim ima direkcija sklenjeno koncesijo za vzdrževanje vodnih objektov. V tem sklopu so pri talnem izpustu vode iz jezera namestili dodatno cev in zunaj objekta nove zapornice, uredili so tudi okolico. Celotna vrednost del je bila 545 tisoč evrov, v ta znesek je všteto tudi plačilo ribiški družini za predhodni izlov rib.
»Osnovni namen sanacije je bil zagotoviti poplavno varnost predvsem za južni del naselja Dobrovnik. Da bi lahko pred napovedanimi obsežnimi padavinami na lokalnem območju predhodno izpustili nekaj vode iz jezera in ustvarili možnosti za zadrževanje meteorne vode,« je pojasnil Kustec.

Mrtvi volumen

Sanacija pregrade torej ni zajemala celotne sanacije jezera, niti popolne odstranitve mulja z dna jezera, ki naj bi ga bilo po vnovični sondaži najmanj 50 tisoč kubičnih metrov. »Mulj je tako imenovani mrtvi volumen in z njegovo odstranitvijo poplavne varnosti ne povečamo,« pove Kustec. So pa že v času izvedbe sanacije pregrade skušali najti možnosti vsaj za odstranitev manjše količine mulja, vendar dogovora, pravi Kustec, ni bilo mogoče doseči tudi zaradi delitve pristojnosti med različnimi sektorji. Čeprav je produkt naravnega okolja, bi ga morali obravnavati in odstranjevati kot odpadek.

bukovniško, jezero, dron, goričko, prekmurje
Vestnik.si
»Želim si, da bi jesenski dež že začel polniti jezero,« pove Kardinar, čeprav naglica ni dobra in ni potrebna, doda.

Sanacija jezu, ki je v domeni direkcije, je že nekaj časa končana in jezero, ki je v lasti dobrovniške občine, bi že lahko začeli polniti z vodo, ki jo vanj prinaša Bukovniški potok. Toda zaradi prizadevanj Občine Dobrovnik, da pridobi denar za celostno ureditev jezera, zdaj s tem čakajo. Tretji deležnik pri Bukovniškem jezeru so še ribiči, ki gospodarijo z vodnim življem.

Mulj ni oporečen

Občina Dobrovnik je naročila analizo mulja, ki je pokazala, da v njem ni težkih kovin, je pa bogat s humusom, fosforjem in kalijem. To pomeni, da je primeren za odlaganje na kmetijska zemljišča, še posebej za obogatitev prodnatih tal. »Takšno mnenje je dala svetovalna služba Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije na osnovi analize, ki jo je izvedel njen laboratorij,« pove župan Marjan Kardinar. Predhodno mnenje glede odstranitve mulja je dal tudi Zavod za varstvo narave, občina pa je na upravni enoti že tudi zaprosila za dovoljenje za odstranitev in odlaganje mulja. »Mesta za odlaganje mulja so lahko tudi zemljišča v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, zato smo vlogo za deponiranje mulja naslovili tudi na sklad. Tudi od njih pričakujemo pozitivno mnenje,« je dejal župan.

bukovniško, jezero, dron, goričko, prekmurje, narava
vestnik.si
Preučevali so pet načinov izvedbe del, nazadnje so se odločili za popolno odstranitev obstoječega nasipa in gradnjo novega po klasični metodi, to je iz glinenega materiala.


Celostna ureditev

Hkrati z odstranitvijo mulja, ki bi ga z okoljevarstvenega vidika v nekaterih predelih jezera vendarle ohranili, in sanacijo dna občina načrtuje še ureditev obale in celotne infrastrukture, torej jarkov, cest in vtokov v jezero. Pri glavnem vtoku bi bila zapornica, na stranskem pa pregrada, ki bi ob velikih nalivih lahko zadržala veje in druge primesi, ki se iz gozda izpirajo v jezero. Preučujejo tudi možnost, da bi presežek vode iz tako očiščenega jezera v poletnih mesecih namenili za namakanje, čemur je bilo jezero prvotno tudi namenjeno.

Denar je obljubljen

Gre torej za dva projekta, eno je sanacija jezera, drugo možnost namakanja kmetijskih zemljišč, poudari Kardinar, projektno nalogo v tem smislu pa že pripravlja VGB Maribor. »Razlog, da občina priprave projekta ni začela že prej, je v tem, da so šele zdaj realne možnosti za pridobitev finančnih sredstev, in sicer iz sklada za podnebne spremembe. Dogovori o tem so že sklenjeni in ne glede na zamenjavo vlade tudi dovolj zavezujoči. Težav ne pričakujem, saj gre za naravno vrednoto, pomembno tudi za državo,« pove Kardinar. Predvidena ureditev jezera z odstranitvijo mulja bo po prvih ocenah stala milijon evrov in pol. In kdaj bi jo lahko realno začeli izvajati?

Tudi prazno korito zanimivo

»Želim si, da bi jesenski dež že začel polniti jezero,« pove Kardinar, čeprav naglica ni dobra in ni potrebna, doda. Suha korito namreč obiskovalcev ne odvrača, ampak si ga nekateri želijo ogledati prav takšnega ter se sprehoditi po njem. Zato na občini že razmišljajo o ureditvi informacijske poti s predstavitvijo poteka sanacije jezera, da bi torej to, kar počnejo, vključili v ponudbo.

vestnik.si
bukovniško jezero