vestnik

Zaposlene v Avstriji silijo k naturalizaciji

Janez Votek, 30. 12. 2019
Nataša Juhnov
Župani so se na seji sveta pomurske razvojne regije seznanili z obsežnim dokumentom, ki na načelni ravni odpira razvojne perspektive pomurske regije za obdobje 2021–2027. Fotografija Nataša Juhnov
Aktualno

Avstrijci nastavili kar nekaj »socialnih« pasti, ki naše ljudi, zaposlene v Avstriji, silijo k naturalizaciji.To pomeni dodatno demografsko izčrpavanje regije.

Na seji sveta pomurske razvojne regije so se župani seznanili z razvojnim programom pomurske razvojne regije za obdobje 2021–2027. Gre za dokaj obsežen dokument, ki na načelni ravni odpira razvojne perspektive pomurske regije. Nekaj povsem drugega bo izvedbeni del programa, ki bo tradicionalno zajemal seznam konkretnih projektov. Tako se je zgodba odvijala že v preteklosti in nič ne kaže, da se bo kaj spremenilo v programu za naslednjo perspektivo.

Po najlažji poti
S samimi projekti ni nič narobe, vendar je vprašljivo njihovo naštevanje po abecednem vrstnem redu z nosilci. Osnutek programa analizira stanje razvojnih potencialov z opredelitvijo ovir in prednosti. Osnova so še vedno demografski podatki v najširšem pomenu besede z analizo stanja v posameznih podsistemih družbe. Tak pristop je tudi najlažji, saj ne zahteva velikih naporov, ob povzetih statističnih podatkih za regijo doda nekaj vsebinskih interpretacij. V osnutku bi morala biti predstavljena analiza »razvitosti« lokalnih skupnosti in opravljen popis javne infrastrukture, ki jo lokalne skupnosti premorejo, in tiste, ki jo še nujno potrebujejo za priključek k razvitejšim slovenskim regijam. K temu delu potem sodijo projekti oziroma tista minimalna infrastruktura, ki jo to okolje potrebuje, da ne bo še naprej razvojno pešalo.

polana, svet-regije
Nataša Juhnov
V letu 2019 svetu regije predseduje Damijan Jaklin, župan Občine Velika Polana, njegov prvi namestnik je Alojz Glavač, župan Občine Moravske Toplice. Desno sedi Bojan Kar, direktor Regionalne razvojne agencije za Pomurje. Fotografija Nataša Juhnov

Kdo hvali zaposlovanje v Avstriji
Lepo zveni stavek o edinstvenosti Pomurja, ki meji na tri države. Ni pa analize negativnih učinkov tega sosedstva. Eden od predstavnikov lokalnih agencij, ki so pripravljale osnutek programa, celo na veliko hvali zaposlovanje v Avstriji. Pri tem pa je povsem spregledal, kakor tudi druge lokalne agencije, da so nam Avstrijci v zadnjih nekaj letih nastavili kar nekaj »socialnih« pasti, ki naše ljudi, zaposlene v Avstriji, silijo k naturalizaciji. To pomeni dodatno demografsko izčrpavanje regije. Osnutek programa nima kakovostne analize posledic staranja prebivalstva in vse redkejše poseljenosti regije. Očitno še ni dovolj zavedanja, da staranje na eni in izseljevanje prebivalstva na drugi strani omejuje gospodarsko rast regije. Ta v tem trenutku še dosega rast, vendar krepko zaostaja za najrazvitejšimi deli države. Trendi nadaljevanja staranja brez vzpostavitve ustreznih socialnih sistemov bodo regijo, neodvisno od ohlajanja svetovnega gospodarstva, verjetno porinili v negativno rast oziroma regresijo.

Pomurje se pregreva hitreje 
Kot razvojno prednost osnutek ponuja vključenost velikega dela Pomurja v tako imenovana zaščitena območja. Tu se spet srečamo s tradicionalnim leporečjem, ki se konča pri ponujanju neokrnjene narave turistom. Povsem zanemarjeno je temeljno izhodišče – posledice podnebnih sprememb, s katerimi se srečuje Pomurje. Strokovno dokazano je, da se je povprečna letna temperatura najbolj dvignila ravno v Pomurju. V preostali Sloveniji je zvišanje doseglo 1,5 stopinje Celzija, Pomurje presega dve stopinji Celzija. Pri oskrbi s pitno vodo osnutek na eni strani poudarja pogosto oporečnost pitne vode, na drugi pa slabo oskrbo prebivalstva s pitno vodo iz pipe zaradi nedograjenega vodovodnega omrežja. Analiza ne upošteva še pomembnejšega dejavnika, ki bo vplival na oskrbo s pitno vodo. Nadpovprečno visoka temperatura pospešuje izhlapevanje vode, ki je v Sloveniji največje.

7045c462645dc74a931b028c2d402662
Nataša Juhnov
Strokovno dokazano je, da se je povprečna letna temperatura najbolj dvignila ravno v Pomurju.

Karmen Hozjan je v svojem magistrskem delu leta 2016 dokazala, da Pomurje že ima problem negativne vodne bilance. Pomurje na letni ravni odda od 600 do 700 mm vode letno. To niso nepomembna dejstva. Pokrajina zaradi svoje geografske lege in podnebnega pasu, v katerem leži, sama ne ustvarja vseh negativnih podnebnih učinkov. Ravno zato bi moral osnutek programa zajemati izhodišča za podnebno »sanacijo« regije.


Brez vizije
Program razvoja Pomurja naj bi bil osnova za pridobivanje evropskih razvojnih sredstev, zato je izrednega pomena, na kakšnem temelju bo stal. Evropska komisija v prejšnji sestavi je že napovedala krčenje sredstev za kohezijo. Po zadnjih informacijah se bodo znižala za 15 odstotkov. To bo omejilo dostop do evropskih razvojnih sredstev regiji in lokalnim skupnostim. Se pa zato na evropski ravni odbira nova zgodba ali nov finančni vir, to je evropski zeleni dogovor, ki bo poleg evropskih proračunskih virov zagotavljal tudi druge vire financiranja. Brez vizije na tem področju bo Pomurje spet potegnilo kratko. Pričakovati od županov, da bodo ponudili rešitve in projekte, je iluzorno. Tega se bo morala lotiti mreža lokalnih razvojnih organizacij. Upajmo, da s to zgodbo ne bo tako kot z dostopnostjo širokopasovnega omrežja na demografsko ogroženih območjih regije.

Razpisa za širokopasovno omrežje ni 
Specialist za regijsko mobilnost in tudi za dostop do širokopasovnih omrežij Romeo Varga je županom zdaj, na koncu perspektive, navrgel, da se pripravlja projekt Rune, ki črpa denar iz tako imenovanega Junckerjevega sklada. Povsem pa je prezrl obvezo države do pomurske regije. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že več kot poldrugo leto zavlačuje z objavo razpisa za financiranje gradnje širokopasovnega omrežja na območjih, ki so komercialno nezanimiva. Zadnja napoved je bila, da bo razpis objavljen decembra. Gre za poseben razpis za pomursko, koroško in podravsko regijo. Pošteno bi bilo, da se na to opozori in pripravi ustrezen sklep, s katerim bi svet regije zahteval objavo razpisa.
Ob tem skrb vzbuja še eno dejstvo, osnutek omenja kulinarično destinacijo Pomurja, njeno trženje, doživljajski turizem ipd. Pri tem je cilj priti do zahtevnejšega gosta. Pisci osnutka zanemarjajo nekaj povsem drugega, »notranje stanje« pomurskega turizma. Za uspešno zgodbo so potrebni najprej spoštovani in ustrezno plačani ljudje v turizmu. Dokler tega ne bo, tudi »petičnih« gostov ne bo.