Ob nadgradnji pomurskega vodovoda sistema B, ki zajema 12 občin, je bila še lani predvidena gradnja vodarne na območju nekdanje Vrtnarije v Murski Soboti. Za vodarno, ki je vključevala tudi upravno stavbo za javno podjetje Vodovod sistema B, bi morala Mestna občina Murska Sobota sprejeti občinski podrobni prostorski načrt, vendar predlog odloka nekoliko presenetljivo glede na zelo udobno večino koalicije v mestnem svetu kar dvakrat ni prišel niti do glasovanja.
Na prvi seji je župan Aleksander Jevšek po razprtijah o načinu glasovanja predlagani odlok umaknil z dnevnega reda in ga ponovno uvrstil na naslednjo sejo. Tudi na naslednji ni šlo, saj so svetniki obstruirali glasovanje, mestni svet pa zato ni bil sklepčen. »Ni bilo ničesar v ozadju, saj drugače gradiva za vodarno ne bi z mestno upravo dali v odločanje mestnemu svetu,« je Jevšek zanikal ugibanja o morebitni načrtni zrušitvi predloga.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Zadnja faza prevzema APMS. Maučec Ciganova in Banfi sta se umaknila v dosedanjo hčerinsko družbo
Leta 2020 med epidemijo koronavirusa se je začel pohod na soboško podjetje Avtobusni promet (AP) Murska Sobota, ko sta Bernardka Maučec Cigan in Franc Banfi s pomočjo 1,6-milijonskega kredita investicijske skupine MSIN odkupila poslovne deleže preostalih družbenikov v družbi Papilio. Ta si lasti več kot 55-odstotni delež družbe Linija, ki ima danes v rokah skoraj 68-odstotni lastniški delež v AP Murska Sobota. Maučec Ciganova in Banfi sta tako prek družbe pooblaščenke, ki je bila ustanovljena ravno z namenom »preprečitve sovražnega prevzema«, prišla do nadzornega deleža v AP Murska Sobota.
Kot je takrat v mestnem svetu poudaril predstavnik javnega podjetja Vodovod sistema B Boštjan Zver, bi bila vodarna pomembna predvsem z vidika ohranjanja vodnega vira Fazanerija, ki je po njegovih besedah ključen za oskrbo vseh uporabnikov v sistemu B in mora zato ostati trajni vodni vir. Tudi Jevšek je pripomnil, da je kot župan nekajkrat spoznal pomembnost vodnega zajetja v Fazaneriji, med drugim na ministrstvu za okolje in prostor, ko so predstavili idejo o razširitvi pomožnih igrišč nogometnega kluba Mura. V sistemu B so sicer štirje vodni viri z vodnimi dovoljenji: Krog s štirimi zajetji, Črnske meje, Hraščice in Fazanerija s tremi zajetji. Vodni vir Fazanerija je bil sicer v preteklosti tudi pod vprašanjem glede same oporečnosti vode, a letno poročilo za 2020 kaže na njegovo ustreznost. »V letu 2020 je bilo v okviru notranjega nadzora, ki ga upravlja podjetje Vodovod sistema B d.o.o., odvzetih skupno 382 vzorcev za mikrobiološka preskušanja in 35 vzorcev za kemijska preskušanja. Od tega je bilo pet vzorcev, od skupno odvzetih vzorcev (N=382) za mikrobiološka preskušanja, neskladnih s Pravilnikom o pitni vodi zaradi ugotovljene prisotnosti koliformnih bakterij. Upravljavec je izvedel ustrezne ukrepe in dokazoval skladnost pitne vode s kontrolnim odvzemom na mikrobiološka preskušanja, ki so potrdila uspešnost opravljenih ukrepov,« so navedli v javnem podjetju Vodovod sistema B.
Za pripravo odloka manj kot eno leto
Območje Fazanerije je kot vodovarstveno območje trenutno urejeno z občinskim odlokom, vendar je v pripravi državni predpis ukrepov, prepovedi in omejitev za gradnjo objektov na vodovarstvenih območjih za pomurski vodovodni sistem B. Kot so nam potrdili na ministrstvu za okolje in prostor, so bile strokovne podlage izdelane konec leta 2019, osnutek predpisa bo pripravljen predvidoma še to jesen. Prihodnja ureditev, in tudi že sedanja, ki jo predpisuje občinski odlok, pa bi bila lahko problematična za izvedbo velikopotezne investicije v športno-rekreacijski center Fazanerija (ŠRC Fazanerija), ki je bila medtem uvrščena na seznam pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji.
»Ocenjena vrednost projekta ŠRC Fazanerija, ki zajema oba športna objekta, mestni stadion in mestno kopališče s pokritim plavalnim bazenom, ter druge potrebne ureditve na tem območju, je 26 milijonov evrov. Projekt ŠRC Fazanerija prioritetno pomeni posodobitev in rekonstrukcijo mestnega stadiona ter ureditev mestnega kopališča s pokritim plavalnim bazenom. Izvedba del je predvidena fazno v letih od 2022 do 2027, odvisno od zagotovitve finančnih sredstev,« pojasnjujejo v mestni občini, kjer tudi pravijo, da nameravajo za zajetno investicijo pridobiti sofinanciranje, med drugim sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost. Dodali pa so, da trenutna situacija še ni primerna za iskanje resnejših partnerjev, ker za to območje ni sprejet podrobni prostorski načrt.
»Občina bo z osnutkom akta seznanila javnost po pripravi izhodišč in osnutkov grafičnih strokovnih podlag. Vključeni bodo tudi vsi pristojni nosilci urejanja prostora, kot so Zavod za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije, Direkcija za vode in drugi, ki bodo dali svoje smernice in pogoje, ki jih bo treba pri nadaljevanju sprejemanja in izvedbi akta upoštevati. Akt bo v dvofaznem postopku sprejemal mestni svet. Okvirno se ocenjuje, da bo priprava akta potekala manj kot eno leto. Predvideno je, da bo prostorski akt zasnovan fleksibilno in bo v skladu s predvidenimi posegi možno pridobivati gradbena dovoljenja za gradnjo športnih objektov oziroma izvajati posege fazno ter postopoma, v skladu s finančnimi možnostmi. Tudi projektna dokumentacija se bo pridobivala fazno, na podlagi smernic in izhodišč prostorskega akta,« so napovedali v mestni občini.
Mura: Občina mora pokazati željo
Bodo nameravani posegi, ki so del načrtovane investicije, glede na to, da gre za vodovarstveno območje, sploh dovoljeni? Po mnenju občine prihodnji režim varovanja ne bo oviral razvoja novih in že obstoječih vsebin na tem območju. Prepričani so, da bo v prihodnje možno izvesti rekonstrukcije in nekatere nove ureditve obstoječih športnih in rekreacijskih objektov, kot bodo načrtovane s prostorskim aktom, saj se bo po njihovi oceni z nekaterimi ukrepi ob rekonstrukcijah, kot sta zamenjava energentov in večja energetska učinkovitost objektov in naprav, stanje okolja in narave izboljšalo.
V Nogometni šoli Mura, ki ima svoj sedež ravno na mestnem stadionu Fazanerija, si že dalj časa prizadevajo za izboljšanje vadbenih možnosti. »Nove vadbene površine so nujne za rast kluba, in če želimo to rast nadaljevati, je trening center oziroma vsaj nove vadbene površine neki minimalni standard, ki ga je treba doseči, sploh glede na hiter napredek kluba,« poudarjajo v vodstvu aktualnih državnih prvakov in kot najprimernejše območje prepoznavajo ravno Fazanerijo. Pri tem dodajajo, da je lastnik tamkajšnjih nepremičnin Mestna občina Murska Sobota.
»Mi kot klub lahko zgolj predlagamo in pomagamo, občina pa mora pokazati željo, da se te stvari uredijo, saj bomo sicer primorani iskati druge rešitve. Nikakor ni zanemarljivo, da je klub v preteklosti že vložil svoja finančna sredstva v tujo lastnino, da bi zagotovil optimalne možnosti delovanja. Tudi v prihodnje bomo vlagali, kolikor bo v naši moči, in zato je zaželeno, da nam občina stopi naproti,« so nam sporočili iz Mure, kjer opozarjajo še na potrebo po posodobitvi stadiona. Klub mora zaradi neustreznega stadiona igrati tekme skupinskega dela konferenčne lige v Mariboru, kar je dodaten finančni in logistični zalogaj.
Iskanje nadomestnih virov
Po besedah direktorja javnega podjetja Vodovod sistema B Danijela Kalamarja vodarna na tem območju ne bi posegala v območje ŠRC Fazanerija, drugo vprašanje pa je, ali je projekt ŠRC Fazanerija kompatibilen s prisotnostjo vodnega vira, kar ugotavljata mestna občina in okoljsko ministrstvo. »Po sedanjem občinskem odloku projekt ni zelo navzkriž in bi se ga dalo ob nekaterih zaščitnih ukrepih izvesti. Ker je potrebno soglasje za podrobni prostorski načrt za to območje, se mestna občina že dogovarja z ministrstvom in poizveduje o pogojih, ki jih bo ministrstvo v prihodnje zahtevalo. Ker gre v obeh primerih za prihodnja ravnanja, občina raziskuje tudi možnost nadomestne lokacije za vodni vir Fazanerija,« je za naš medij povedal direktor javnega podjetja. Takšen sklep so julija letos sprejeli tudi mestni svetniki, županu, mestni upravi in javnemu podjetju so naložili, naj takoj začnejo vse aktivnosti za določitev novih virov, ki bodo nadomestili obstoječe v Fazaneriji. To zna predstavljati težavo tudi za druge občine, ki jim vodo zagotavljajo tamkajšnji vodni viri.
Zaradi nove pritožbe se na nadgradnjo sistema še čaka
Težko pričakovana izvedba več kot 25-milijonske investicije nadgradnje sistema B se je po novem revizijskem zahtevku neizbrane družbe Imp ponovno zamaknila. »Če bo državna revizijska komisija ugotovila, da je zahtevek upravičen, zna trajati dolgo, v primeru zavrnitve pa bo sklep izdan bistveno prej. Ta saga res traja neverjetno dolgo, kar me jezi, ampak pomembno je, da imamo sredstva zagotovljena, in računam, da se bodo dela začela še letos,« zaplet komentira rogašovski župan in koordinator projekta Edvard Mihalič. Za oba sklopa del je bilo izbrano ljubljansko podjetje Teleg-m skupaj z družbo Hidrosvet. Julija je državna revizijska komisija že zavrnila zahtevek za revizijo Pomgrada, ki tudi ni uspel na javnem naročilu. Državna revizijska je sicer konec septembra v reševanje sprejela nov zahtevek za revizijo.