vestnik

Zaradi Mensane Pomurcem višji računi, Cipot pa poskrbel za svoj Ograček

Timotej Milanov, 19. 11. 2020
Nataša Juhnov
Javno podjetje bi moralo po mnenju Računskega sodišča ustvarjene prihodke podjetja uporabiti za nižanje cen storitev, česar niso naredili.
Aktualno

Javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci in občine ustanoviteljice so si prislužili negativno oceno Računskega sodišča.

Po dolgotrajnem postopku revizije je Računsko sodišče odločilo – javno podjetje Center za ravnanje z odpadki Puconci (Cerop) in občine ustanoviteljice so krivi, da so občani pomurskih občin preplačevali komunalne storitve. Tudi tako bi lahko strnili izsledke več kot 140 strani dolgega revizijskega poročila računskega sodišča.
Kaj vse je zajela revizija? Kot smo že večkrat poročali, je Računsko sodišče revidiralo pravilnost poslovanja Ceropa pri oblikovanju cen storitev gospodarske javne službe (GJS) ravnanja s komunalnimi odpadki in 27 občin ustanoviteljic – torej vse pomurske občine – pri določanju cen storitev izvajanja GJS v letih 2017 in 2018. Prav tako so pregledovali učinkovitost javnega podjetja pri izvajanju dejavnosti in občin ustanoviteljic pri nadzoru nad poslovanjem Ceropa v letih od 2015 do 2018.

a9739076f6d4e1de91d34ab450990889
Nataša Juhnov
Direktor Ceropa Franc Cipot je bil po mnenju Računskega sodišča pri poslovanju javnega podjetja večkrat v nasprotju interesov.

V prvem delu, glede oblikovanja cen storitev GJS, je sodišče Ceropu izreklo negativno mnenje. Javno podjetje namreč ni ravnalo v skladu z metodologijo za oblikovanje cene, ki jo določa pristojna uredba. Med drugim bi moralo ustvarjene prihodke podjetja uporabiti za nižanje cen storitev, česar niso naredili.
Direktor Ceropa Franc Cipot pojasnjuje, da so sami pridobili mnenje Inštituta za javno upravo, ki je povsem nasprotno od mnenja Računskega sodišča. »Uredba o metodologiji za oblikovanje cen je bila izdana na podlagi 149. člena zakona o varstvu okolja. V tem zakonu ni določbe, po kateri bi lahko z uredbo predpisali, da morajo družbeniki ves dobiček nameniti za subvencioniranje javne službe. Ravnali smo prav, saj smo negativni rezultat na področju javnih služb zaradi nizkih cen pokrili iz dobička, ustvarjenega iz posebnih dejavnosti. Preostali del dobička pa smo namenili za razvoj.«

6e32fee7d09a603d8cc8274f5d87bf08
Nataša Juhnov
Najbolj glasen kritik vodstva Ceropa je radenski župan Roman Leljak, ki je Cipota pozval k odstopu.

Poslovanje  v letih 2015–2018 neučinkovito

Nadalje je Računsko sodišče ugotovilo, da je bilo poslovanje javnega podjetja v letih 2015–2018 neučinkovito. Ena od zadev, ki po mnenju sodišča pomenijo tveganje za zmanjšanje prihodkov javnega podjetja iz posebnih storitev, s katerimi bi morali zmanjševati cene GJS, je obstoj družbe Ograček. Kot pojasnjujejo, je bil Ograček ustanovljen za trženje proizvodov in storitev, ki nastajajo znotraj infrastrukture Ceropa in so del dejavnosti javnega podjetja, medtem ko se dobički od teh dejavnosti ne vodijo v njegovih poslovnih knjigah. »Ker javno podjetje občinam ustanoviteljicam ni zagotovilo vpliva na poslovanje družbe Ograček, niso imele možnosti upravljanja in nadzora nad delom premoženja, ki so javna sredstva. Sklepanje določenih pravnih poslov z družbo Ograček ter odrejanje plačil tej družbi, pri čemer je direktor javnega podjetja nastopal v poslovodni funkciji tudi v tej družbi, je predstavljalo nasprotje interesov, ki bi se jim direktor javnega podjetja moral izogniti oziroma o tem obvestiti skupščino,« so zapisali. Cipot glede tega pravi: »Vsakemu poslovnežu je jasno, da mora pri razvoju novih izdelkov paziti tudi na blagovno znamko. Ne more biti na izdelkih, ki so povezani z občutljivim pristopom kupca, kot so gnojilo in razni substrati, napisano, da je bilo proizvedeno v centru za ravnanje z odpadki. Ni pa namen tega podjetja, da bi prek vzporedne družbe ustvarjalo dobičke.« Vodenje Ogračka, ki je v stoodstotni lasti Ceropa, je z letošnjim avgustom od Cipota prevzel Boris Velner. Družba je lani ustvarila 65 tisoč evrov prihodkov in 6400 evrov dobička.

cbe1b3c5edec2e297d923117245e99bd
Nataša Juhnov
Cerop, ugotavlja Računsko sodišče, gradnje Mensane ni mogel financirati s sredstvi, s katerimi bi smel razpolagati: “Posledično je izvedbo investicije financiral tudi iz prihodkov posebnih storitev, ki bi jih moral nameniti za nižanje cen storitev gospodarskih javnih služb.”

Kaj ima Mensana z odpadki

Sodišče ugotavlja, da je Cerop za projekt gradnje medgeneracijskega središča Mensana v Murski Soboti namenil več kot 3,8 milijona evrov, kar je več kot 60 odstotkov vseh investicijskih vlaganj Ceropa v letih 2015–2018. Pri tem se za to niso odločili na podlagi analiz, ki bi pokazale ekonomsko upravičenost investicije. Investicijski program projekta je bil izdelan šele po začetku izvajanja investicije, prav tako je bil po mnenju sodišča pripravljen na napačnih predpostavkah, saj ni zajemal že izvedenih vlaganj v nakup nepremičnin in deleža v družbi Mensana. Z Mensano je povezana še vrsta nepravilnosti, ki jih ugotavlja Računsko sodišče. Tako niso izdelali ustreznega načrta financiranja, Cerop pa je imel z investicijo v Mensano za skoraj 48 odstotkov večje stroške od predvidenih. Hkrati v zvezi z investicijo niso ustvarili prihodkov, ki so jih predvideli v investicijskem programu. Tako so stanovanja in poslovne prostore v objektu prodali po 14,3 odstotka nižji vrednosti od načrtovane, prav tako so dosegli 93,4 odstotka manj prihodkov od načrtovanih z oddajo prostorov v najem. Cerop, ugotavlja sodišče, ni mogel financirati investicije s sredstvi, s katerimi bi smel razpolagati. »Posledično je izvedbo investicije financiral tudi iz prihodkov posebnih storitev, ki bi jih moral nameniti za nižanje cen storitev GJS.« Cipot to komentira enako kot siceršnji očitek, da prihodkov niso uporabili za zniževanje cen. »To je osnovna dilema. Če smo razčistili, ali je ostanek dobička, ki ga nismo namenili za pokrivanje negativnega poslovnega rezultata v javni službi, lahko namenjen za investicijo, potem ni važno, za kaj smo ga namenili.«

e668015ae4b176387294fb1948b7c68b
Nataša Juhnov
Cerop

Cerop je nekatere pravne posle sklenil brez predhodnega soglasja skupščine, ugotavlja revizija. Tako je bilo recimo v primeru sklenitve pogodbe o prevzemu poslovnih deležev v družbi Mensana z družbo Financ svetovanje, katere lastnik je Cipot. Prav tako v primeru sklepanja poslov z družbo Mensana, ko je Cipot nastopal v poslovodni funkciji ali v funkciji prokurista tudi v tej družbi, pri čemer gre za nasprotje interesov. Direktor Ceropa ni pridobil soglasja skupščine javnega podjetja niti v primeru odobritve kratkoročnih kreditov Mensani v skupnem znesku 220 tisoč evrov.

Župani ne bi smeli biti na skupščini

Računsko sodišče je ugotovilo, da je udeležba županov na sejah skupščine javnega podjetja v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. »Morda je res tako, ampak tako je določeno v odloku o ustanovitvi javnega podjetja, ki je potem narobe napisan,« pravi Cipot, ki doda, da bo zaradi tega verjetno treba spremeniti omenjeni odlok v vseh 27 občinah ustanoviteljicah. 

Občine neučinkovite pri nadzoru

Občine ustanoviteljice so bile v letih 2017 in 2018 neučinkovite pri nadzoru oblikovanja cene javne gospodarske službe. Odločanje o tem na sejah sveta ustanoviteljic po mnenju sodišča ni temeljilo na enakovredni teži glasu vsake izmed občin, temveč je omogočalo samostojno odločanje štirim občinam z največjim deležem glasov. »Občine ustanoviteljice niso spremljale prihodkov in stroškov posamezne GJS in posebnih dejavnosti ter niso zahtevale, da bi razlika med prihodki in odhodki posebnih storitev zmanjševala cene storitev GJS … Kljub neustrezni investicijski dokumentaciji so odobrile investicijo v medgeneracijsko središče, glede katere je obstajalo tveganje, da je javno podjetje ne bo sposobno financirati iz razpoložljivih lastnih sredstev.« Pomurske občine morajo sedaj pripraviti odzivno poročilo, Računsko sodišče pa jim med drugim svetuje, naj pripravijo analizo možnosti prodaje premoženja, povezanega z medgeneracijskim središčem, in načrt odprodaje premoženja, ki ni povezano z izvajanjem temeljne dejavnosti Ceropa.

Franc Horvat
Nataša Juhnov
Predsedujoči svetu ustanoviteljic Ceropa je tišinski župan Franc Horvat, ki bo zaradi revizije Računskega sodišča kmalu sklical sejo sveta.

Cipot pravi, da gre pri tej zahtevi samo za prodajo še neprodanih stanovanj v medgeneracijskem središču, ne pa tudi za prodajo poslovnega deleža Ceropa v Mensani. »Del dejavnosti, ki jih izvaja Mensana, je vezanih na nadgradnjo ravnanja z odpadki, gre za dejavnosti ponovne uporabe. Zato mislim, da je prav, da smo pri tem udeleženi kot solastniki in s tem spodbujamo nadaljevanje teh procesov.«

Leljak Cipota pozval k odstopu

Najbolj kritičen do vodstva Ceropa med župani občin ustanoviteljic je župan Občine Radenci Roman Leljak, ki je po objavi revizijskega poročila Cipota vnovič pozval k odstopu. »Če bi Cerop posloval pošteno, bi imeli občani pomurskih občin za pet evrov manjše zneske na položnicah na mesec, tako pa je samo Murska Sobota dobila nov objekt, drugi pa nič.« Cerop mora delati zakonito in v skladu z uredbo MEDO, pravi Leljak, ki ostaja zelo kritičen do vodstva družbe. »Ne pa da sodelujejo pri napol zakonitih in zasebnih poslih. Upam, da bo Cipota in vse župane, ki so to omogočili, obiskala kriminalistična policija.« Na vprašanje, ali je še kateri drug pomurski župan takega mnenja kot on, Leljak odgovarja, da je na zadnji seji sveta ustanoviteljic, ko je zahteval pojasnila glede posojila Ceropa Mensani, že bilo možno opaziti, da »župani niso več samo kimali«. Sam meni, da je enakega mnenja približno polovica pomurskih županov. »Tudi Računsko sodišče predlaga prodajo Mensane, tako se bo denar vrnil v javno podjetje. Zame nobena druga možnost ne pride v poštev. Objekt bi lahko kupila tudi mestna občina.«

Jevšek: »Sodišče se moti«

Predsedujoči svetu ustanoviteljic Ceropa je trenutno tišinski župan Franc Horvat, ki pravi, da bo v zvezi z revizijo kmalu sklical sejo sveta, tokrat zaradi splošnih razmer v obliki videokonference. Dodaja, da bo treba zadevo podrobno preučiti in se ustrezno odzvati, za kar imajo na voljo tri mesece. O pozivu k odstopu direktorja pravi, da s samim odstopom ne bi rešili ničesar. »Ni dobro zadev reševati kar tako na hitro, saj bomo morali še naprej Cerop upravljati tako, da bo javno podjetje dobro služilo vsem občanom. Nekatere stvari pri tem niso v redu, to moramo priznati, zato si moramo vsi skupaj prizadevati za odpravo nepravilnosti.« Župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek je glede revizije povedal, da je soboška občina zgolj ena od 27 ustanoviteljic in da bodo poročilo temeljito preučili. »Rezultat ni nobeno presenečenje, saj smo že v času usklajevanja ugotovili, da Računsko sodišče ne sprejema naših pojasnil, bomo pa skupaj z drugimi občinami ustanoviteljicami izvedli ukrepe, ki jih od nas zahtevajo.« Glede očitkov o neuporabi prihodkov za zmanjševanje cene GJS Jevšek trdi, da zaradi Mensane občani niso plačevali dražjih storitev in da se glede tega sodišče moti.