vestnik

Zaščita Mure pred gradnjo elektrarn: Čas je za sanacijo reke 

Janko Votek, 23. 9. 2018
Nataša Juhnov
S formalnega vidika je Mura zaščitena, če bo država vsaj minimalno spoštovala okvire zaščite (Natura 2000). 
Aktualno

V primeru Mure sta trčila dva interesa, javni in kapitalski, ter z drugim posredno tudi državni interes

Nevladne organizacije, povezane v kampanji Rešimo Muro, so ministrstvu za infrastrukturo poslale poziv, da ustavi vse postopke za gradnjo hidroelektrarn (HE) na reki Muri. Pri tem se sklicujejo na koalicijsko pogodbo, v kateri je zapisano, da bodo zaščitili reko Muro, pri čemer HE na tej reki ne bodo gradili.

Dosedanje vlade podpirale HE

Nevladniki so zapisali, da je koalicija s tem »jasno sporočila prekinitev vseh postopkov za gradnjo HE na Muri. To nevladne organizacije in posamezniki, združeni v kampanji Rešimo Muro, podpiramo in vlado pozivamo, da v skladu z zapisom v koalicijski pogodbi ministrstvo za infrastrukturo v resoluciji o energetskem konceptu Slovenije zapiše našo zahtevo, da reka Mura ni predmet energetske izrabe, in s tem izpolni svojo zavezo, zapisano v koalicijski pogodbi«. Pri tem se sklicujejo na zavrnitev sprejetja resolucije o energetskem konceptu Slovenije (EKS) v državnem zboru.

9afa399cf3cfa6a819d893f98e834540
Nataša Juhnov
Mura

Razlog za zavrnitev resolucije EKS pa je bil formalne in ne vsebinske narave. Vlada je namreč poslala dokument v potrditev pred iztekom roka za javno obravnavo. S tega vidika je razumljivo, da je bil v javno obravnavo ponovno poslan vsebinsko enak dokument brez izključitve gradnje HE na Muri. Zato trditev, da ni bila upoštevana zahteva nevladnih organizacij po izključitvi Mure za energetsko izrabo, ne bo vzdržala.
Nekaj povsem drugega pa je sedanje stanje po končani drugi javni obravnavi, »ko smo nevladne organizacije ponovno poslale pripombe k resoluciji EKS in zahtevale, da se vanjo zapiše, da Mura ni predmet energetske izrabe in da jo moramo razglasiti za izključitveno območje; da jo je treba izbrisati iz akcijskega načrta za obnovljive vire energije (ANOVE) in končati postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) za državni prostorski načrt (DPN) za HE Hrastje - Mota. Že okoljsko poročilo je pokazalo, da poseg ni sprejemljiv (ocena D – negativno); da investitor nima možnosti postopka prevlade drugega javnega interesa nad javnim interesom ohranjanja narave in uporabe izjeme po vodni direktivi (prevlada energetskega interesa nad pitno vodo); da nova vlada uresniči zavezo iz koalicijske pogodbe«.
V primeru Mure sta trčila dva interesa, javni – ohranitev nedotaknjene Mure – in kapitalski (Dravske elektrarne Maribor - DEM), ter z drugim posredno tudi državni, saj je ta lastnica DEM in ima vpliv na njihove poslovne odločitve in strategijo razvoja. Dosedanje vlade od obdobja ministrovanja Janeza Podobnika, ki je DEM podelil vodno koncesijo za izrabo reke Mure v energetske namene, so podpirale gradnjo HE na Muri – tudi Cerarjeva. Če bi bilo drugače, bi DEM že zdavnaj ustavile aktivnosti. Sklicevanje na formalne postopke in zakone je metanje peska v oči.
Nobeno presenečenje torej ni, da HE na Muri ostajajo v resoluciji EKS. Po priporočilu nevladnikov lahko zapisano v koalicijski pogodbi razumemo tudi tako, kot je zapisano. Toda v tem trenutku gre še vedno za akt na ravni petih koalicijskih strank. Nekaj povsem drugega pa je operativno delovanje vlade. Šele ko bo nova ministrica Alenka Bratušek poslala resolucijo EKS, se bo videla teža zapisanega v koalicijski pogodbi. Nasprotnike HE lahko zavedejo tudi z morebitnim pojasnilom, da bodo problem rešili med parlamentarno obravnavo.

94f462d98a0558afc23549e1b84c90f8
Nataša Juhnov
Mura

Vsega dela ne bodo mogli opraviti bobri

S formalnega vidika je Mura zaščitena, če bo država vsaj minimalno spoštovala okvire zaščite (Natura 2000). HE na Muri bi ekološke probleme Pomurja poglobile. Ne gre samo za vprašanje podtalnice, ki bi se z elektrarno še znižala, ampak za odprtje vetrnega pasu, ki bi pospešil erozijo na že tako plitvih tleh. Da bi se življenjski prostor ali ekološka hrbtenica ohranila, bo treba nekaj storiti za sanacijo obmurskih šum in ravni podtalnice. Če Mura ne bo doživela mehke sanacije svojega toka, bo čez nekaj let slika podobna, kot če bi zgradili HE. Ne pozabimo, ozračje v Pomurju se pregreva in se je segrelo za stopinjo več od slovenskega povprečja. Tudi izhlapevanje vode krepko presega slovensko povprečje.
HE na Muro ne sodijo, hkrati pa je čas, da se začne sanacija Mure in njenega vodotoka, kot je to storila Občina Apače z oživitvijo Enajstmlinskega potoka. Vse »mehke rešitve« niso nujno zdrave za reko Muro. Kljub razpoložljivemu denarju (tri milijone evrov) ni bilo nobenega projekta za mehko sanacijo Mure in njenega zaledja. Veliko je predlogov o takšnih in drugačnih poteh ob Muri in raftanju na Muri, lokalne pobude za njeno reševanje pa ni. Bobri, ki so se vrnili v Muro in njene zaledne vode, vsega dela ne bodo mogli opraviti. Tu je bistvena razlika med reševanjem Mure v osemdesetih letih in v sedanjosti.
Janko Votek