Ne le izpušni plini fosilnih goriv, plastična in druga embalaža, ampak tudi snovi, ki so očem nevidne, vplivajo na okolje in zdravje ljudi. Mednje štejemo tudi fitofarmacevtska sredstva in zdravilne učinkovine, ki se kopičijo v okolju in imajo škodljive učinke za ljudi in naravo, pravi Andrej Planinšek, študent ekonomije, ki živi v Ljubljani, večkrat pa prihaja v Mursko Soboto, kjer ima stare starše. Na podlagi štiriletne analize vzorcev vode, odvzetih v Prekmurju, je še kot gimnazijec napisal raziskovalno nalogo s področja ekologije z naslovom Prisotnost pesticidov in zdravilnih učinkovin v reki Ledavi. Ledava, ki od avstrijske do hrvaške meje naredi po Prekmurju skozi naselja in med polji 68 kilometrov, s sabo nosi številne snovi, ki govorijo o odnosu ljudi do okolja in tudi o zdravju prebivalstva.
Z analizami, opravljenimi na ljubljanski fakulteti za farmacijo, je dokazal, da v našem okolju najdemo mnoge tudi prepovedane pesticide, od zdravilnih učinkovin, ki jih zaužijejo prebivalci Prekmurja, pa so najbolj skrb vzbujajoče koncentracije antibiotikov, tramadola, psihoanaleptikov, narkotikov in drugih. Poleg tega so vzorce odvzemali še v stoječih vodah Soboškega jezera pri Expanu, v gramozni jami v Ivanjcih in Bukovniškem jezeru, saj so stoječe vode dober kazalnik tega, kje se te snovi odlagajo.
V vodi našli sledi prepovedanih pesticidov
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na črenšovski šoli strokovna konferenca o trajnostne odnosu do narave in ljudi
Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je pripravila 15. mednarodno strokovno konferenco z naslovom Avtonomija šole pri razvijanju trajnostnega odnosa do narave in (so)ljudi.
Vsebnost pesticidov so sistematično določali od leta 2016 do aprila 2019, vzorce vode iz Ledave pa so odvzemali na več krajih, pri Serdici na Goričkem, nedaleč od kraja, kjer Ledava priteče iz Avstrije, pri kopališču v Murski Soboti ter pred čistilnima napravama v Murski Soboti in Lendavi ter za njima.
Določali so sedem različnih pesticidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu, in vseh sedem v Ledavi tudi našli. Najvišje koncentracije je dosegel herbicid terbutilazin, ki je bil blizu še dovoljenih vrednosti, skrb vzbujajoče pa je, pravi avtor raziskave, da so določili tudi tri prepovedane pesticide, atrazin, karbendazim in diazinon.
Koncentracijo atrazina, katerega uporaba je pri nas prepovedana od leta 2004, so naprave zaznale že ob pritoku Ledave v Slovenijo, na različnih lokacijah vodotoka pa se je še povečevala. Našli so ga tudi v stoječih vodah, čeprav je manj verjetno, da je v njih ostal od časov, ko je bil še dovoljen, saj se običajno prej razgradi v okolju, doda Andrej. »Ne gre sicer za alarmantne vrednosti, saj koncentracije niso presegale dovoljenih vrednosti, sporno pa je, da se atrazin kljub prepovedi še vedno uporablja. Skrb vzbujajoče pa je tudi to, da smo ga, sicer v nizkih koncentracijah in precej pod mejo dovoljenega, zaznali v murskosoboškem vodovodu, torej je prisoten v pitni vodi,« je povedal Planinšek.
Atrazin je škodljiv tudi zato, ker je hormonski motilec. Raziskava, opravljena v tujini, je pokazala, da je nekaj žab, ki so bile v svojem bivalnem okolju tri leta izpostavljene atrazinu, spremenilo spol. Samci so se začeli razmnoževati kot samice. Od kod uporabnikom prepovedan pesticid, lahko samo ugibamo, meni avtor raziskave, bodisi obstajajo stare zaloge ali pa je še vedno na črnem trgu. Še vedno se namreč uporablja v državah, ki niso članice EU, v ZDA in Avstraliji.
»Med večletno raziskavo so se potrdile naše domneve, da se uporaba pesticidov s približevanjem zime zmanjšuje, saj je njihova koncentracija upadla, spomladi in z intenzivnejšim delom na poljih pa spet naraste,« še razloži Planinšek. Razveseljivo pa je, da se po rezultatih sodeč prisotnost pesticidov v naravi iz leta v leto zmanjšuje. Meni tudi, da bi moral biti monitoring prisotnosti pesticidov v okolju bolj transparenten in javen, saj podatkov o koncentraciji pesticidov v Ledavi ni nikjer zasledil.
Posebno izrazite vrednosti tramadola
V letu 2019 so začeli v Ledavi spremljati še vsebnosti zdravilnih učinkovin različnih terapevtskih skupin zdravil, ki so dostopna v lekarnah in jih predpišejo zdravniki. Merili so vsebnost 50 zdravilnih učinkovin in jih zaznali 47, pri 20 so lahko določili koncentracijo. Že ob pritoku Ledave v Slovenijo so določili 12 učinkovin, koncentracije pa so se po vodotoku navzdol še povečale, pove Planinšek. Najbolj so narasle za čistilno napravo v Murski Soboti, kjer se v Ledavo poleg odpadne vode urbanega naselja izlivajo še odpadne vode iz Splošne bolnišnice Murska Sobota, zato je vsebnost zdravilnih učinkovin pričakovano večja.
Izmed antibiotikov so najvišje vrednosti, ki kažejo tudi na pogosto uporabo, dosegali trimetoprim, sulfametoksazol in klaritromicin, velik delež teh pa pride v vodo tudi zaradi uporabe v veterinarski medicini.
Od zdravilnih učinkovin so še izrazite vrednosti tramadola, močnega zdravila proti bolečinam, kofeina, ki je tudi sestavni del psihoanaleptikov, karbamazapina, ki je antiepileptik, in irbesartana, ki ga najdemo v zdravilih za zniževanje krvnega tlaka. Še posebno je izrazita vrednost učinkovine tramadol, pravi Planinšek, in sicer je bila ob pritoku Ledave pri Serdici vrednost 1,97 nanograma na liter (ng/l), pred mestom Murska Sobota, ko priteče z Goričkega, se koncentracija dvigne na 6,82 ng/l, pred čistilno napravo se zniža na 3,43 ng/l, za čistilno napravo in z izpusti bolnišnice pa doseže vrednost 22,41 ng/l. Potem se vrednosti spet znižajo.
Nagrada za raziskavo in povabilo v tujino
Planinšek strne, da bi z izsledki svoje naloge in rezultati prisotnosti pesticidov in zdravilnih učinkovin v vodah rad opozoril na to, da je treba za okolje bolj skrbeti in da bi bilo treba o tem ljudi bolj ozaveščati. »Pri nas veljajo evropske direktive, ki pa se jih ne upošteva povsem, ne pri nas ne v tujini. Mislim, da bi morali v Prekmurju spremljanju prisotnosti pesticidov in zdravilnih učinkovin v okolju posvečati večjo pozornost in rezultate javno objavljati,« še pove.
Raziskovalna naloga, ki prikaže vsebnost pesticidov in zdravilnih učinkovin v Ledavi, je bila pripravljena za srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, a jo je kasneje Planinšek z dodatnimi meritvami in analizami še nadgradil. Analize odvzetih vzorcev vode so opravili na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, mentor je bil izredni profesor in magister farmacije Robert Roškar, somentorica pa biologinja Darja Silan z Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana. Rezultate in izsledke štiriletnih analiz je Planinšek predstavil na Slovenskem festivalu znanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na znanstvenem simpoziju v tovarni Krka – letos je za raziskavo prejel Krkino nagrado za perspektivne mlade raziskovalce – ter na mednarodni konferenci Agro-sphere na Akademskem liceju v Magnitogorsku v Ruski federaciji.
Publikacija Poraba ambulantno predpisanih zdravil v Sloveniji za leto 2018, ki jo je izdal Nacionalni inštitut za javno zdravje, je pokazala, da v pomurski regiji vsaj en recept za analgetike prejme 34,4 odstotka prebivalcev, v Sloveniji pa 25,8 odstotka prebivalcev. Slaba tretjina tega so opioidi, vsaj en recept je prejelo 8,3 odstotka Pomurcev. Pomurski regiji predpišejo tudi največ kombinacije tramadola s paracetamolom. Gre za zelo močno zdravilo, pri katerem uporabniki ne bi smeli voziti avtomobila ali upravljati strojev, povzroča pa tudi odvisnost.