Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil posodobljene podatke o zdravju prebivalcev slovenskih občin, ki prikazujejo stanje v obdobju pred epidemijo covida-19 in pred uvedbo ukrepov za obvladovanje epidemije. Kot je dejala Tatjana Krajnc Nikolić iz murskosoboške območne enote NIJZ, je prikaz podatkov namenjen pregledu ključnih kazalnikov zdravja v posameznih občinah v primerjavi s slovenskim in regionalnim povprečjem, upoštevani kazalniki pa so razdeljeni v štiri tematske karte, to so dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost.
Nekateri kazalniki se na državni ravni že več let izboljšujejo, tako je že tretje leto zapored manj bolnišničnih obravnav zaradi klopnega meningoencefalitisa, trend zmanjševanja je viden tudi pri primerih astme pri otrocih in mladostnikih. Manj prebivalcev je prejelo zdravila zaradi povišanega krvnega tlaka in zdravila proti strjevanju krvi. Zmanjšuje se število novoodkritih primerov raka na debelem črevesju in danki, medtem ko število drugih novoodkritih rakov še vedno narašča. Po izsledkih raziskave se nadaljuje tudi trend zmanjševanja splošne umrljivosti, že šesto leto zapored se postopno zmanjšuje število samomorov, v kar 93 odstotkih slovenskih občin se je zmanjšalo tudi število izdanih receptov za duševne težave. Nekoliko se je zmanjšalo še število bolnišničnih obravnav zaradi bolezni, ki jih lahko neposredno pripišemo alkoholu, zmanjšanje pa je opazno tudi v številu prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na črenšovski šoli strokovna konferenca o trajnostne odnosu do narave in ljudi
Osnovna šola Franceta Prešerna Črenšovci je pripravila 15. mednarodno strokovno konferenco z naslovom Avtonomija šole pri razvijanju trajnostnega odnosa do narave in (so)ljudi.
Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Pomurju najkrajše med vsemi regijami, povprečna starost prebivalstva pa najvišja, tudi delež mladih prebivalcev, starih do 14 let, je bil v primerjavi s preostalimi slovenskimi statističnimi regijami najnižji in je znašal 13,2 odstotka.
Nekateri kazalniki pa so se poslabšali. V kar 74 odstotkih slovenskih občin se je povečalo število prejemnikov zdravil zaradi sladkorne bolezni, povečalo se je tudi število srčnih kapi, zlomov kolkov pri prebivalcih, starejših od 65 let, in število novih primerov raka brez nemelanomskega kožnega raka.
Pogostejši srčna in možganska kap
»Okolje, v katerem ljudje bivajo in delajo, pomembno vpliva na njihovo zdravje. Za pomursko regijo je bila vrsto let značilna nižja razvitost, višja stopnja brezposelnosti, nižja stopnja izobrazbe, kar je negativno vplivalo na zdravje,« je ob predstavitvi podatkov o zdravju povedala Krajnc Nikolićeva. Zdravje posameznika je povezano s številnimi dejavniki oziroma determinantami zdravja, med katere prištevamo življenjski slog, izobrazbo, možnost zaposlitve, finančno stanje, način razmišljanja in delovanja ter spopadanja s stresom.
V Pomurju je zaznan upad splošne umrljivosti, vendar je ta še vedno višja od slovenskega povprečja. Med pomurskimi občinami po stopnji splošne umrljivosti, ki pomeni umrljivost ne glede na vzrok smrti, izstopa Občina Cankova, kjer je splošna stopnja umrljivosti 1356,9 na sto tisoč prebivalcev. Najmanjša stopnja splošne umrljivosti pa je v Občini Veržej – 770,4 na sto tisoč prebivalcev. Slovensko povprečje je 929,8.
Stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka, ki prikazuje umrljivost zaradi raka pred 75. letom na sto tisoč prebivalcev, je med pomurskimi občinami najvišja v Občini Kuzma in znaša 299,8, najnižja pa v Občini Hodoš, kjer je 64,9 na sto tisoč prebivalcev. Pod slovenskim povprečjem je deset pomurskih občin.
V primerjavi s Slovenijo je v Pomurju tudi več prejemnikov zdravil zaradi povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ter zdravil proti strjevanju krvi, še vedno sta pogostejši srčna in možganska kap. Skrb vzbuja podatek, da je med šolskimi otroki več prekomerno hranjenih in imajo nižji indeks telesnega fitnesa. »Zaradi višje umrljivosti in obolevnosti za kroničnimi boleznimi, kot so srčno-žilne bolezni, sladkorna bolezen ter nekateri raki, za katere je nedvomno dokazan vpliv nezdravega življenjskega sloga, je nujno sodelovanje celotne skupnosti za razvoj bolj zdravih življenjskih navad že pri otrocih,« je poudarila Krajnc Nikolićeva. Za odrasle pa je ključnega pomena redno udeleževanje vseh preventivnih programov v referenčnih ambulantah in presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih in rakavih sprememb.
Boljša odzivnost vabljenih na presejalne programe
Za Pomurje je značilen negativen naravni prirast prebivalstva. Kot kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), je v pomurski statistični regiji v letu 2019 živelo pet odstotkov prebivalcev Slovenije, naravni prirast pa je bil negativen in je znašal –4,7 na tisoč prebivalcev. Pričakovano trajanje življenja ob rojstvu je v Pomurju najkrajše med vsemi regijami, povprečna starost prebivalstva pa najvišja, tudi delež mladih prebivalcev, starih do 14 let, je bil v primerjavi s preostalimi slovenskimi statističnimi regijami najnižji in je znašal 13,2 odstotka.
»Razvoj zdravstvenega sistema in dostopnost zdravstvenih storitev pa se v Pomurju izboljšujeta. Tako so v regiji dostopni vsi nacionalni presejalni programi, namenjeni odkrivanju pogostih rakavih bolezni, med njimi so programi Zora, Svit in Dora. Odzivnost vabljenih na program Svit je do leta 2020 naraščala, čeprav je še vedno rahlo pod slovenskim povprečjem. V letu 2020 je odzivnost znašala 62 odstotkov, kar je za 2,4 odstotka manj od slovenskega povprečja,« je pojasnila sogovornica. Tudi odzivnost žensk v programu Zora je nekoliko nižja od slovenskega povprečja, znaša namreč 66,8 odstotka, medtem ko je na ravni države odzivnost 71,7-odstotna. »Spodbudna novica je, da se prebivalke Pomurja zelo dobro udeležujejo programa Dora, ki je namenjen zgodnjemu odkrivanju raka na dojki. Tako je samo v dveh letih izvajanja programa odzivnost v regiji čez 70-odstotna, v Mestni občini Murska Sobota kar 73,5-odstotna, kar je glede na slovensko povprečje, ki znaša 76,2 odstotka, razveseljivo,« je še povedala Tatjana Krajnc Nikolić.
Stopnja splošne umrljivosti in stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka na sto tisoč prebivalcev v pomurskih občinah
Občina Stopnja splošne umrljivosti Stopnja umrljivosti zaradi vseh vrst raka
Apače 1249,3 256,6
Beltinci 1080 173,9
Cankova 1356,9 297,3
Črenšovci 1279,4 191,7
Dobrovnik 1067,9 170,7
Gornja Radgona 1083,7 199,5
Gornji Petrovci 1251,7 183,2
Grad 1069,4 125,1
Hodoš 1228,9 64,9
Kobilje 985,6 130,1
Križevci 1012,4 172,4
Kuzma 1181,1 299,8
Lendava 1028 173,8
Ljutomer 983,5 143,3
Moravske Toplice 1162,4 167,7
Murska Sobota 977,7 158,8
Odranci 1113,5 167,6
Puconci 1176,4 154,4
Radenci 980,7 143,1
Razkrižje 1080,4 147,3
Rogašovci 1214,2 237,1
Sv. Jurij ob Ščavnici 1024,4 194,9
Šalovci 1288,3 198,4
Tišina 1102,5 186,7
Turnišče 1083,2 162,2
Velika Polana 1209,5 163,9
Veržej 770,4 113,2
SLOVENIJA 929,8 163,7
Vir: NIJZ, Zdravje v občini 2021